Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Do avgusta načelna odločitev vlade o Jeku 2
Krško – Slovenska vlada bo do 1. avgusta po besedah premierja Roberta Goloba sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta nove nuklearke v Krškem (Jek 2). Na posvetu na to temo, ki so ga v petek pripravili v Krškem, kjer deluje edina nuklearna elektrarna v Sloveniji, sta sodelovala tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Kumer je napovedal, da bodo v nadgrajeni Nacionalni energetski in podnebni načrt še bolj jasno in odločno kot v sedanjem zapisali dolgoročno rabo jedrske energije. Ne bodo pa se omejili samo na drugi blok, ampak bo država dopuščala tudi širšo rabo jedrske energije.
“Mislim, da glede tega, ali Slovenija je jedrska država in ali bo to ostala, ni nobene dileme,” je na posvetu ocenil predsednik vlade. Obenem pa je povedal, da mora Slovenija tudi po izstopu iz energetske rabe premoga iti v smeri energetske mešanice več virov, tako kot je bilo do zdaj. Tako bo vlada poleg jedrske energije razvijala tudi hidroenergijo in ostale obnovljive vire.
“Če gremo po sedanji zakonodaji, bo Jek 2 zgrajen leta 2047. (…) Če ne bomo radikalno spremenili pristopa, ga ne bomo dočakali,” je posvaril Golob. Najbolj optimističen scenarij sicer kot letnico izgradnje navaja 2037. Iz družbi Gen energija, krovnega podjetja skupine Gen, katere del je med drugim Nek in ki bo tudi investitor v morebitno novo nuklearko v Krškem, so nedavno prišle tudi informacije, da v družbi razmišljajo o precej večjem energetskem objektu od sedaj predvidenega reaktorja z močjo 1100 megavatov. Gen bo pri tem dobavitelja tehnologije iskal med zahodnimi ponudniki, torej v ZDA in Franciji, ter na Japonskem in v Južni Koreji. (16. junij)
Boštjančič: Javnofinančna pravila EU morajo biti enostavna, pregledna in enaka za vse
Luxembourg – Slovenija meni, da morajo biti nova javnofinančna pravila Evropske unije enostavna, pregledna in enaka za vse, je pred petkovim zasedanjem finančnih ministrov EU povedal slovenski minister Klemen Boštjančič. Poudaril je, da bi morala biti ta tema na dnevnem redu vsakega zasedanja finančnih ministrov, ki se sestajajo enkrat mesečno.
Boštjančič je prepričan, da se je treba pri novih javnofinančnih pravilih osredotočiti na spremljanje gibanja dolga in se odmakniti od merjenja strukturnega primanjkljaja. Metode merjenja se namreč razlikujejo, tako da so tudi rezultati različni, je pojasnil.
Slovenija se je pridružila skupini 11 članic, ki so na pobudo Nemčije v četrtkovem javnem pismu izrekle podporo reformi fiskalnih pravil. Zavzele so se za pravila, ki bodo zagotavljala vzdržnost javnih financ, hkrati pa dopuščala dovolj manevrskega prostora za naslavljanje trenutnih in prihodnjih izzivov unije.
“Zahvaljujem se nemškemu ministru Christianu Lindnerju, ki je pripravil dokument, predvsem pa, ker je bil zelo fleksibilen v pogovorih z nami. Tako da končni dokument, ki smo ga podpisali, vključuje vse najpomembnejše pripombe Slovenije,” je povedal minister. Slovenija se je pismu pridružila, ker želi biti med tistimi, ki jim je ta tema najpomembnejša, je še dejal Boštjančič. Vsi skupaj si bodo prizadevali za iskanje kompromisa. (16. junij)
Stojmenova Duh v Severni Makedoniji o potencialih digitalizacije za Zahodni Balkan
Struga – Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh se je v okviru Forumskega dialoga Prespa 2023, ki se je v petek končal v Strugi v Severni Makedoniji, med drugim udeležila posveta o potencialih digitalizacije za razvoj Zahodnega Balkana. Poudarila je pomen čim širše vključenosti v digitalno preobrazbo.
“Digitalna preobrazba ni samo stvar vlade, ampak morajo v njej sodelovati in vanjo biti vključeni vsi. Vlada mora zagotoviti potrebna sredstva, nevladne organizacije morajo delati z ljudmi na terenu, raziskovalci in akademska sfera morajo pripravljati sodobne programe in usposabljanja, podjetja pa vlagati v svoje zaposlene,” je poudarila ministrica Stojmenova Duh.
Sestala se je tudi z generalno sekretarko Sveta za regionalno sodelovanje Majlindo Bregu in generalnim sekretarjem Regionalnega urada za mladinsko sodelovanje Albertom Hanijem. S sekretarko Bregu sta govorili o digitalizaciji javne uprave in gospodarstva ter digitalnih storitvah v državah Zahodnega Balkana, s sekretarjem Hanijem pa o krepitvi sodelovanja na področju vključujoče digitalizacije, spodbujanja deklet za poklice v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, sovražnega govora, dezinformacij in spletnega nasilja med mladimi. (16. junij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.