Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Vrh slovenske politike obsodil priključitev ukrajinskih regij Rusiji
Predsednik vlade Robert Golob je v petek odločno obsodil priključitev štirih ukrajinskih regij k Rusiji, podporo Slovenije suverenosti in teritorialni integriteti Ukrajine pa je znova zagotovil predsednik republike Borut Pahor.
“Slovenija odločno obsoja nezakonito rusko priključitev ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, ki je v nasprotju s temeljnimi načeli Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava,” je v petek na Twitterju zapisal slovenski premier in dodal, da je enotna in močna podpora mednarodne skupnosti Ukrajini ključnega pomena.
“Napoved predsednika Putina, da bo napad na štiri nelegitimno in nelegalno Rusiji priključene ukrajinske pokrajine razumel hkrati kot napad na Rusko federacijo in bo zavoljo tega opravičeval obrambo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno z jedrskim orožjem, je zlovešča napoved, ki je ne smemo podcenjevati,” pa je v nedeljo opozoril Pahor v govoru na slovesnosti ob 100. obletnici priključitve Libelič k matični domovini. Pahor je ponovil podporo Slovenije suverenosti in teritorialni integriteti Ukrajine. (30. 9. in 2. 10.)
Minister za infrastrukturo Kumer pričakuje hitro sprejetje nadaljnjih ukrepov za soočanje z energetsko draginjo
Članice EU bi lahko po potrditvi ukrepov za soočanje z energetsko draginjo, ki naslavljajo predvsem trg elektrike, zelo hitro sprejele tudi nadaljnje ukrepe, ki bodo naslovili plinske trge, je po petkovem zasedanju ministrov, pristojnih za energetiko, ocenil minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Zdaj so na vrsti strokovnjaki, da ocenijo morebiten vpliv na varnost dobav plina, je dejal.
Po Kumrovih besedah so se vsi ministri strinjali, da je treba poseči v cene plina. “Ni več vprašanje, ali poseči ali ne. (…) Kako se bo posegalo na trg, pa bo treba izpiliti v naslednjih tednih v pogajanjih,” je dejal. Ocene bi bile lahko po Kumrovih napovedih pripravljene do tega tedna, ko se bodo na neformalnem vrhu v Pragi sestali voditelji držav članic. (30. 9.)
Po napovedih vlade bi si Slovenija lahko kmalu zagotovila plin iz Alžirije
Slovenija je tik pred tem, da si zagotovi zemeljski plin iz Alžirije. Kmalu bo podpisala tudi solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom s Hrvaško, predvidoma naj bi v roku tedna, dveh to storila premierja obeh držav, Robert Golob in Andrej Plenković.
Kot je po zasedanju ministrov, pristojnih za energetiko, v Bruslju povedal slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, se bo sestal tudi s hrvaškim kolegom Davorjem Filipovićem, s katerim bosta pregledala odprte zadeve Hrvaške in Slovenije na energetskem področju.
Kumer je glede preskrbe Slovenije s plinom še dejal, da so bile kapacitete terminalov LNG več ali manj že vnaprej zakupljene. Zato Slovenija stavi “na že preizkušen model, ki ga je nekako opustila več kot deset let nazaj”, in sicer dobavno pot iz Alžirije. Pogovori se odvijajo, Slovenija pa je po ministrovih besedah tik pred tem, da si zagotovi zemeljski plin iz Alžirije. Družba Geoplin po njegovih besedah zaenkrat svojo vlogo pri tem opravlja zelo dobro. (30. 9.)
V krški nuklearki začeli 32-dnevni remont
V Nuklearni elektrarni Krško se je v soboto začel 32-dnevni remont. Po 32. gorivnem ciklu in 513 dneh neprekinjenega delovanja so nuklearko zaustavili in izklopili iz omrežja. To bo hkrati zadnji remont v njeni prvotno predvideni 40-letni življenjski dobi, z njim pa bodo omogočili podaljšanje delovanja nuklearke za 20 let. Za remont bo Gen energija, ki je lastnik nuklearke, odštela 90 do 100 milijonov evrov.
Redni remont bo z več kot 4000 posegi obsegal tri osnovne sklope, natančneje menjavo skoraj polovice jedrskega goriva, vzdrževalna dela, menjavo delov in nadzor ter naložbeno-posodobitvena dela. Remont nameravajo končati 2. novembra.
Izpad električne energije bodo z okrepljenim delovanjem in ob sedanji dobri vodnatosti rek v tem času pokrile slovenske hidroelektrarne, po potrebi pa še Termoelektrarna Brestanica, ki bo namesto plina kot gorivo uporabila kurilno olje. Osrednjo vlogo pri domači oskrbi z elektriko bo imela v prihodnjem mesecu Termoelektrarna Šoštanj, ki bo delovala s polno močjo. (1. 10.)
Okrogla miza o informacijski vojni za Ukrajino
V informacijski vojni izgubljamo vsi, je bilo sporočilo četrtkove okrogle mize v Hiši EU v Ljubljani, na kateri so sodelujoči razpravljali o vlogi informacij pri oblikovanju javnega mnenja o vojni v Ukrajini. To kljub ruskim poskusom med državljani EU ostaja naklonjeno Ukrajincem, a ta solidarnost bo po prepričanju govorcev na preizkušnji pozimi.
Na okrogli mizi, ki jo je organiziralo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju z veleposlaništvom Poljske in STA, so sodelovali poljski novinar in publicist Piotr Skwiecinski, do letošnje pomladi tudi direktor Poljskega inštituta v Moskvi, Miha Lampreht, novinar in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Anuška Delić, ustanoviteljica in odgovorna urednica centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji Oštro, ter Miriam Možgan, koordinatorka za hibridne grožnje in dezinformacije na ministrstvu za zunanje zadeve.
Skwiecinski, ki je namestnik direktorja za javno in kulturno diplomacijo na poljskem ministrstvu za zunanje zadeve, je poudaril, da je pomembno ločevati med težavami, ki jih Rusija namerno ustvarja v Evropi in tistimi, ki jih le zlorablja, pri čemer je kot primer navedel brexit.
Lampreht je poudaril, da so glede dogajanja v Ukrajini tudi mediji v informacijskem mrku. Z Delićevo sta si bila enotna v tem, da v informacijskih vojnah izgubljamo pravzaprav vsi – civilizacija, demokracija, demokratična načela. Kljub poskusom medijev o prenašanju celovite in resnične slike dogajanja namreč narašča vloga družbenih omrežij, kjer se brez preverjanja dejstev širijo različne novice in tudi teorije zarote.
Da Rusija kot država aktivno posega v medijski prostor EU in okoliških držav, kot tudi celotnega sveta, je jasno že več let. Slovenija praviloma ni tarča delovanja teh medijskih hiš in njenih podružnic, a njihove vsebine neredko dosežejo slovensko občinstvo prek vsebin, ki so ustvarjene za srbski prostor, je dejala Možgan.
Kot so se strinjali govorci, bo zato evropsko solidarnost na pravo preizkušnjo postavila prihajajoča zima, ki bi lahko bila zaradi energetske krize še posebej huda. Zaradi tega je pričakovati, da bo marsikje pod vprašaj postavljena tudi smiselnost sankcij proti Rusiji in nadaljnjega oboroževanja Ukrajine.
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.