Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Premier Golob: Za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji vsaj 1,5 milijarde evrov
Ljubljana – Vladna ekipa je s predstavniki gospodarstva v ponedeljek razpravljala o problematiki energetike s poudarkom na konkretnih ukrepih, ki naj bi gospodarstvu pomagali prebroditi krizo zaradi visokih cen energentov. Po oceni predsednika vlade Roberta Goloba bo treba sprejeti ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov. Kakšne bodo dejansko potrebe, pa je odvisno tudi od tega, koliko bomo uspešni pri zagovarjanju nujnosti reforme energetskih trgov v Evropi, je dejal po srečanju na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Predstavniki gospodarstva po pogovorih niso bili povsem zadovoljni. Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, ker vlada ni obljubila takojšnje uvedbe kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. Razmere so alarmantne, pričakovali smo več pozitivnih odgovorov, je dejal in posvaril: “Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset.”
Poleg uvedbe kapice na cene energentov na evropski ravni vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina s 1. septembrom je po mnenju predstavnikov največjih gospodarskih združenj in podjetij pomembna še uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest. (5. september)
Eurobarometer: Slovenci zadovoljni s stanjem gospodarstva, visoko zaupanje v evro
Bruselj – Najnovejša raziskava Eurobarometer je pokazala, da se med državljani EU krepi zaskrbljenost zaradi stanja gospodarstva. Velika večina anketiranih meni, da je njihovo nacionalno gospodarstvo v slabem stanju. Slika v Sloveniji je popolnoma drugačna. V anketi je 64 odstotkov vprašanih izrazilo zadovoljstvo z gospodarskim stanjem v državi.
Ob trendu naraščanje podpore evru, ki je po raziskavi Eurobarometer dosegla najvišjo, 72-odstotno raven med državljani EU, je v Sloveniji podpora evropski ekonomski in monetarni uniji z enotno valuto še bistveno višja. Znaša kar 88 odstotkov.
Medtem ko je na ravni EU 57 odstotkov vprašanih zadovoljno z odzivi EU na vojno v Ukrajini, pa je v Sloveniji ta odstotek nižji. Z odzivom Bruslja na rusko agresijo v Ukrajini je zadovoljstvo izrazilo 45 odstotkov anketiranih.
Nekaj več kot dve tretjini vprašanih podpira oskrbovanje Ukrajine z vojaško opremo, v Sloveniji pa le polovica, prav tako so Slovenci v primerjavi z evropskim povprečjem manj naklonjeni sankcijam proti Rusiji. (6. september)
Slovenija po projekcijah na začetku jesenskega vala epidemije covida-19
Ljubljana – Slovenija je vstopila v začetek jesenskega vala epidemije covida-19, ki bo po sedanjih projekcijah vrh predvidoma dosegel v sredini oz. konec oktobra, je v torek za STA ocenil član posvetovalne skupine za spremljanje koronavirusa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in profesor na zdravstveni fakulteti Janez Žibert. Razviden je trend naraščanja števila okužb s koronavirusom, k čemur je prispevalo tudi več stikov ob začetku šolskega leta. V torek je sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znašalo 1347, kar je 42 več kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa je doseglo 884 oziroma 11 več kot dan prej.
Žibert meni, da je bil začetek novega vala epidemije pričakovan, saj so se z začetkom novega šolskega leta povečali tudi stiki med ljudmi, ki so gonilo novih valov epidemije. Vrh epidemije bi lahko dosegli sredi oziroma konec oktobra, ko bo sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužb doseglo 5000 na dan.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v ponedeljek po srečanju s predstavniki zdravstva dejal, da so pripravili način, kako bo družba kljub okužbam s koronavirusom ostala odprta, zdravstveni sistem pa bo zmogel zdraviti vse bolnike. Pred zimo so pripravljeni tudi na najbolj črn scenarij, je zagotovil. Ukrepi v prvi fazi pretežno temeljijo na priporočilih, zaščitne maske so priporočene v zaprtih javnih prostorih in javnem prevozu, v zdravstvenih ustanovah pa so nujne. (6. september)
Pomembna čimprejšnja vzpostavitev stalne evropske flote za gašenje iz zraka
Bruselj – Evropski ministri, pristojni za civilno zaščito, in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič so se v ponedeljek na neformalnem zasedanju strinjali, da je treba pospešiti vzpostavitev stalne evropske flote zračnih plovil za gašenje požarov. Srečanja se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec. Slovenijo je julija prizadel največji požar v zgodovini države, Šarec pa je ob robu srečanja napovedal, da bo septembra znano, kakšno zračno plovilo za gašenje bo kupila Slovenija.
Stalno floto, katere vzpostavitev je sicer trenutno načrtovana za obdobje med letoma 2026 in 2030, bo predvidoma sestavljalo devet helikopterjev ter 14 letal za gašenje, med njimi 12 kanaderjev. Ta flota letal in helikopterjev v lasti EU bi bila namenjena dopolnitvi nacionalnih zmogljivosti.
“Slovensko floto bomo v naslednjih dveh letih okrepili z nakupom lahkih letal, ki bi jih lahko registrirali v Evropski nabor civilne zaščite, posledično pa bi bila lahko na voljo tudi za nadaljnjo mednarodno pomoč v regiji,” je povedal Šarec.
Po Šarčevih besedah gozdnih požarov v Sloveniji kljub dobri organiziranosti ekip za gašenje s tal ne bi bilo mogoče uspešno obvladati brez podpore zračnih sil za gašenje iz zraka, tako nacionalnih, držav članic EU in tistih iz prijateljskih držav, ki so nudile podporo. (5. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.