Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Vlada z ukrepi proti energetski draginji tudi v podporo gospodarstvu
Ljubljana – Slovenska vlada je sprejela prvi ukrep v pomoč gospodarstvu pri obvladovanju energetske draginje, ki po glasovih iz številnih podjetij že načenja njihovo konkurenčnost. V sredo je začela veljati uredba, ki omejuje cene elektrike za velike poslovne odjemalce. Vlada danes na seji obravnava še zakonski predlog, namenjen subvencijam za stroške elektrike za leto 2023, prinesel pa bo tudi shemi subvencioniranja skrajšanega delovnika in začasnega čakanja na delo ter ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij.
“Z uredbo, ki že velja, želimo nasloviti visoke cene nekaterih dobaviteljev za srednje velika in velika podjetja ter ostale odjemalce. S tem smo želeli poslati jasen signal, kakšne so lahko najvišje dovoljene cene za naše gospodarstvo,” je glede uredbe o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije oziroma zamejitve najvišje cene za poslovne odjemalce v izjavi za medije v sredo dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Glede subvencij je predlagana rešitev taka, da bo državna subvencija veljala za največ 70 odstotkov povprečne porabe električne energije v podjetju iz leta 2021. V okviru tega pogoja bo subvencija znašala do 50 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer se bo lahko ta delež pri energetsko intenzivnih in posebej izpostavljenih energetsko intenzivnih podjetjih zvišal na 65 in 80 odstotkov.
Vlada bo v teh dneh sprejela predlog interventnega zakona, po katerem bi država spodbudila manjšo porabo elektrike v vršnih urah in subvencionirala obnovljive vire energije, opredeljeni pa bodo tudi ukrepi za pobiranje prispevkov od izjemnih dobičkov, in sicer pri proizvajalcih elektrike ter pri predelovalcih surove nafte in zemeljskega plina. (30. november in 1. december)
Ministrica za kulturo Vrečko: Predlog evropskega akta o svobodi medijev gre v pravo smer
Bruselj – Ministri članic EU, pristojni za kulturo, so v torek v Bruslju govorili tudi o predlogu akta o svobodi medijev. Slovenska ministrica Asta Vrečko je ob tem poudarila, da gre predlog v pravo smer, a bodo potrebne še določene spremembe. Po njenih besedah pa je ključno, da se o regulaciji medijev in o spremembi medijskega trga pogovarjamo na ravni Evropske unije. Mediji in neodvisno novinarstvo so namreč ključna podstat za obstoj demokracije, je poudarila.
Usmeritve, ki jih vsebuje predlog akta o svobodi medijev, gredo po mnenju ministrice v pravo smer in jih Slovenija tudi podpira. So pa določene točke, kjer si želi, da se še nekoliko spremeni. Slovenija ima tako pripravljene svoje ideje in predloge in bo tvorno sodelovala pri sprejemanju akta.
Pri oblikovanju evropske zakonodaje bodo po njenem mnenju pomembne tudi izkušnje z dogajanjem v Sloveniji na področju medijev. Pri tem je omenila politično vmešavanje v medije, kot je v primeru Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Vladna novela zakona o RTVS, ki je bila v nedeljo potrjena na referendumu, zagotavlja umik strankarske politike iz vodenja in upravljanja RTVS. Slednje bo v rokah civilne družbe, stanovskih organizacij in zaposlenih, kar je tudi pravilno, je povedala ministrica. (29. november)
Ob odprtju razstave o Tartiniju v Bruslju o njegovem povezovanju Evrope
Bruselj – Ob 330. obletnici rojstva v Piranu rojenega skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija (1692 – 1770) so v torek v Evropskem parlamentu v Bruslju uradno odprli razstavo o glasbeniku, ki je s svojim delovanjem povezal vso Evropo. Razstava je povezala tudi vseh osem slovenskih evroposlancev, saj so jo pripravili skupaj.
Tartini je po besedah slovenskega evroposlanca Milana Brgleza (S&D/SD), ki je koordiniral postavitev razstave, skozi glasbo povezoval dve kulturi. Tudi pri pripravi razstave z naslovom Učitelj narodov – skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija so sodelovali strokovnjaki iz Italije in Slovenije.
Nejc Sukljan z oddelka za muzikologijo ljubljanske filozofske fakultete, ki je eden od avtorjev postavitve, je pojasnil, da je Tartini ob koncu 20. let 18. stoletja, ko se je dokončno ustalil v italijanski Padovi, ustanovil svojo violinsko šolo, v katero so prihajali učenci iz vse Evrope. “Ta šola je združevala praktično vso Evropo, je bila nekako Evropa v malem,” je povedal slovenski muzikolog. Pri tem jih ni razlikoval glede na versko ali narodnostno pripadnost ali pa socialni status, je še dejal.
Italijanski soavtor razstave Sergio Durante z univerze v Padovi pa je poudaril, da želijo z razstavo prikazati razliko med tem, kako so Tartinija cenili v času njegovega življenja, in tem, kako je bil kasneje nekoliko odrinjen na stran. Eden od razlogov za to je, da so Tartinija v določenih delih zgodovine izkoristili v politične namene, je pojasnil. (29. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.