go to the original language article
“Iskreno mislim, da je to edina pot naprej. In zelo mi je všeč ideja, da Rusija plača za škodo, ki jo povzroča v Ukrajini. Zame ni alternative za obnovo,” je dejala danska premierka Mette Frederiksen na skupni novinarski konferenci v Stockholmu. Tudi njen finski kolega Petteri Orpo je označil uporabo zamrznjenih sredstev za “edino razumljivo rešitev”.
Noben od prisotnih vladnih voditeljev na Švedskem ni odgovoril na vprašanje, ali bi bila skupna evropska posojila tudi možnost za prihodnje financiranje Ukrajine. Tudi Von der Leyen ni. “To je pravno utemeljen predlog. Ni trivialen, a je pravno utemeljen,” je dejala predsednica Komisije o uporabi zamrznjenih sredstev.
Von der Leyen dela na predlogu, da bi se zamrznjena sredstva ruske centralne banke uporabila za finančno podporo Ukrajini v naslednjih dveh letih. Govori se o obnovi v višini 140 milijard evrov, ki bi bila financirana z ruskim denarjem, ki je zamrznjen pri borznem posredniku Euroclear v Bruslju. Kijev bi moral to posojilo vrniti šele, ko bo Rusija izvedla odškodninske plačila Ukrajini.
Belgijski premier Bart De Wever je na prejšnjem evropskem vrhu zavrnil idejo. Zelo se boji pravnih in finančnih posledic za Belgijo in zahteva jasnost glede pravne podlage celotne operacije. Prav tako zahteva, da mu prvi minister zagotovi, da bodo druge države članice pokrile vse finančne tveganja.
Na koncu zaključki vrha niso vsebovali omembe zamrznjenih ruskih sredstev. Voditelji so Komisijo pozvali, naj čim prej predlaga “možnosti za finančno podporo”, da bi na naslednjem vrhu decembra lahko dosegli dogovor.