Von der Leyen: Napetosti z ZDA zaradi Grenlandije bi „spodbudile nasprotnike“

Opozorilo, da bi morebitna stopnjevanje napetosti med Evropo in Združenimi državami glede Grenlandije »spodbudilo le naše nasprotnike«, je izrekla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ko je danes govorila na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Von der Leyen je poudarila, da se Evropska unija »strinja s svojimi ameriškimi prijatelji« glede pomena varnosti v Arktiki in da se to sodelovanje že uresničuje v okviru Nata. V tem okviru je predloge za uvedbo dodatnih carin označila za »napako« ter opozorila, da bi »nevaren navzdol usmerjen razvoj med zavezniki spodbudil le naše nasprotnike, ki jih želimo zadržati stran od našega strateškega okolja«.

Hkrati je poudarila, da »Evropa daje prednost dialogu in rešitvam«, vendar je sporočila, da je EU »v celoti pripravljena ukrepati enotno in odločno, če bo to potrebno«.

Seizmični in trajni premik v mednarodnem redu 

V svojem govoru je predsednica Komisije spregovorila o dogodkih, ki so v zadnjem času »pretresli svet« in ki odražajo globok »premik v mednarodnem redu«, ki ni le »seizmičen«, temveč tudi »trajen«. »Hitrost sprememb močno presega vse, kar smo videli v zadnjih desetletjih. Živimo v svetu, ki ga opredeljuje gola moč – gospodarska, vojaška, tehnološka ali geopolitična,« je poudarila.

Antonio Costa: Evropa načel, zaščite in blaginje 

Ko je prevzel besedo, je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa priznal, da se »geopolitični izzivi, s katerimi se sooča Evropa, včasih zdijo zastrašujoči«, pri čemer je posebej omenil vojno Rusije proti Ukrajini, spodkopavanje mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, in izpodbijanje ključnih zavezništev.

Vendar je izrazil prepričanje, da bo »Evropska unija iz tega obdobja izšla močnejša, odpornejša in bolj suverena«. Kot je poudaril, mora evropski odgovor temeljiti na treh stebrih: »Evropa načel, zaščite in blaginje« – razsežnosti, ki so, kot je dejal, danes še posebej na preizkušnji v čezatlantskih odnosih.

Antonio Costa je pojasnil, da njegova odločitev, da jutri skliče srečanje evropskih voditeljev o čezatlantskih odnosih, temelji na nizu skupnih stališč držav članic. Med njimi so:

– zavezanost mednarodnemu pravu, ozemeljski celovitosti in nacionalni suverenosti

– popolna podpora in solidarnost z Kraljevino Dansko in Grenlandijo, z jasnim stališčem, da lahko le oni sami odločajo o svoji prihodnosti

– priznanje skupnega čezatlantskega interesa za mir in varnost v Arktiki, zlasti prek Nata

– nasprotovanje nadaljnjim carinam, ki bi spodkopale čezatlantske odnose in bi bile nezdružljive z sporazumom EU-ZDA

– pripravljenost EU, da brani svoje države članice, državljane in podjetja pred vsako obliko prisile

– in končno, volja za nadaljevanje konstruktivnega sodelovanja z Združenimi državami pri vseh vprašanjih skupnega interesa.

»To so načela, ki morajo voditi razprave naših voditeljev jutri, pa tudi naša prihodnja dejanja,« je sklenil predsednik Evropskega sveta. (21/01/26)