Za prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi na voljo 35 milijonov evrov kohezijskih sredstev
Ljubljana/Novo mesto – Za prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi pri Novem mestu je v okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027 predvidenih nekaj manj kot 35 milijonov evrov sredstev. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je medtem znova pridobila gradbeno dovoljenje, kar so na novomeški občini pozdravili.
Za prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka za tovarno Revoz pri Osredku je v okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027 predvidenih nekaj manj kot 35 milijonov evrov sredstev, so za STA pojasnili na Darsu.
Dars je sicer za gradnjo odseka, ki bo obenem tudi vzhodna novomeška obvoznica, gradbeno dovoljenje vnovič dobil v četrtek. Po njegovi pravnomočnosti bo lahko izbral izvajalca in končno začel z izvajanjem projekta, ki ga je zamaknila pritožba lokalne civilne iniciative.
Na novomeški občini so pozdravili ponovno pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer so vse deležnike pozvali, da prepoznajo pomen tretje razvojne osi in ne uporabljajo pravnih postopkov samo za zamik začetka gradnje projekta. (7. julij)
Slovenija ostaja na 14. mestu po inovacijski uspešnosti v EU
Bruselj – Slovenija ostaja na 14. mestu lestvice inovacijskih kazalnikov Evropske komisije in s tem v skupini držav zmernih inovatork. Države članice in njihove regije sicer kljub krizam izboljšujejo inovacijsko uspešnost, v povprečju se je med letoma 2016 in 2023 inovacijska uspešnost povečala za 8,5 odstotka, piše v poročilu.
Glede na najnovejše podatke se na vrh najbolj inovativnih držav po novem uvršča Danska. Švedska je tako padla na drugo mesto, sledijo Finska, Belgija in Nizozemska.
Slovenija se v skupino zmernih inovatork, ki ležijo pod povprečjem EU, uvršča skupaj z Estonijo, Češko, Italijo, Španijo, Malto, Portugalsko, Litvo, Grčijo in Madžarsko.
V povprečju se je v EU med letoma 2016 in 2023 inovacijska uspešnost povečala za 8,5 odstotka, so izračunali v Bruslju. Slovenija pri tem precej zaostaja, saj je dosegla le 2,9-odstotno rast. Razkorak države do EU se je povečal. (6. julij)
Več slovenskih organizacij kritičnih do stališča Sveta EU glede SLAPP tožb
Ljubljana – Več slovenskih nevladnih organizacij, med njimi društvo novinarjev, vidi stališče Sveta EU o predlagani direktivi glede strateških tožb za onemogočanje participacije javnosti, t. i. SLAPP tožb, kot korak nazaj v boju proti vse večji uporabi zlonamernih sodnih postopkov. Stališče, ki ga je Svet sprejel pred enim mesecem, je oslabilo ključne določbe predloga, menijo.
Ministrstvo za pravosodje pozivajo, naj svoje zaveze v tristranskih pogajanjih glede teh tožb spremeni v konkretna dejanja. Poskrbi naj, da bo zakonodaja zagotovila smiseln okvir za opravljanje novinarske dejavnosti in udeležbo javnosti, so v pozivu navedli društvo, Pravna mreža za varstvo demokracije, sindikat novinarjev, Transparency International Slovenia in zavod Open.
Kritični so, ker je iz predloga direktive izbrisana definicija čezmejnih posledic in ker je opredelitev očitno neutemeljenih primerov ozka. (7. julij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.