Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Zunanja ministrica Fajon pozvala k humanitarni prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu
Luxembourg – Zunanja ministrica Tanja Fajon je pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov EU pozvala k humanitarni prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu, da bi lahko Palestincem dostavili humanitarno pomoč. Obenem je poudarila, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji. “Močno smo zaskrbljeni zaradi humanitarne krize v Palestini. Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zapiranje bolnišnic, pomanjkanje vode in pomanjkanje hrane. Pozivamo k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja, k odprtju humanitarnih koridorjev in dobavi humanitarne pomoči za civiliste,” je Fajon dejala v Luxembourgu.
Ob tem je poudarila, da Slovenija podpira pravico Izraela do samoobrambe, pri čemer pa mora ravnati sorazmerno. Odločen vojaški napad ima namreč lahko resne posledice in povzroči številne smrtne žrtve med civilisti, je dejala Fajon. Slovenija podpira tudi vse napore za mir na Bližnjem vzhodu, ki bi temeljil na rešitvi dveh držav, je še povedala.
Zunanji ministri EU na zasedanju v Luxembourgu razpravljajo predvsem o humanitarnih posledicah spopadov na Bližnjem vzhodu po napadu skrajnega gibanja Hamas na Izrael pred dvema tednoma, na katerega je izraelska vojska odgovorila z napadi palestinsko enklavo Gaza. Minuli konec tedna je po dveh tednih popolne blokade s strani izraelskih sil v Gazo prispela prva humanitarna pomoč. (23. oktober)
Slovenija obvestila Evropsko komisijo o uvedbi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko
Ljubljana/Rim/Bruselj – Slovenija je v soboto uvedla začasni notranji nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. O tem je v petek obvestila tudi Evropsko komisijo, odločitev pa med drugim utemeljila z grožnjami notranji varnosti v EU ter razmerami na Bližnjem vzhodu. Tudi Italija, ki je začasni nadzor prav tako v soboto uvedla na meji s Slovenijo, je med razlogi naštela nevarnost nasilja v EU in migracijski pritisk.
Uvedba nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki naj bi trajala do 30. oktobra z možnostjo podaljšanja, je minila brez večjih zapletov. Policija je vstop v Slovenijo doslej zavrnila 20 osebam, sta v nedeljo popoldne povedala minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in generalni direktor policije Senad Jušić. Ključno je, da prebivalci na obeh straneh meja zaradi nadzora ne čutijo večjih posledic, je zatrdil Poklukar.
Napovedal je, da v začetku novembra odhaja v Trst, kjer se bo sestal z italijanskim in hrvaškim kolegom, prav tako v začetku novembra pa bo sprejel tudi ministra za varnost Bosne in Hercegovine, s katerim bo spregovoril o možnostih misije Evropske mejne in obalne straže (Frontex) v BiH. Poklukar je sicer namignil, da bo treba ukrep, ki je bil v soboto začasno uveden za deset dni, zaradi terorističnih groženj podaljšati. “Konflikt na Bližnjem vzhodu je nepredvidljiv, ne vemo, kako se bo razvijal. In tudi zaradi tega smo še toliko bolj previdni. Verjamem, da so ti ukrepi pravilni, predvsem pa sorazmerni,” je podčrtal. (22. oktober)
Ministrica za kulturo Vrečko bo kolege iz članic EU pozvala k podpisu Ljubljanskega manifesta
Frankfurt – Slovenija bo na naslednjem srečanju evropskih ministrov za kulturo vse ministre držav članic Evropske unije pozvala, naj v imenu svojih vlad podpišejo Ljubljanski manifest o branju na višji ravni. To je v soboto na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je bila Slovenija letos častna gostja, za STA napovedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
“Nosilci javnih funkcij, najvišjih političnih funkcij, se moramo najbolj zavedati pomena besede, pomena informacij, znanja in tudi javnega diskurza, zato se nam zdi prav, da dobi manifest podporo tudi na politični ravni,” je menila ministrica. Ljubljanski manifest, ki se zavzema za spodbujanje branja na višjem nivoju kot ključu do razvoja analitičnega in kritičnega mišljenja, je bil eden od treh stebrov slovenskega programa Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kot prva ga je podpisala kanadska pisateljica Margaret Atwood.
Ljubljanski manifest poudarja, da je analitično in kritično mišljenje ključ do ohranjanja demokratične družbe. Bralne sposobnosti ogroža digitalna doba, ki postavlja v ospredje zabavo in informacije, ki sprožajo močne čustvene odzive, najpogosteje jezo, še raje sovraštvo. Velike količine podatkov, ki nas obdajajo, ne pomenijo več znanja, temveč obratno. Sposobnost združevanja informacij v znanje je močno ogrožena, zato bi moralo postati branje trajnostno usmerjeno in širše priznano kot ključ do zdrave demokratične družbe.
Manifest so napisali štirje posamezniki, ki se ukvarjajo z raziskavami branja, poleg sokuratorja slovenske predstavitve na sejmu, založnika Mihe Kovača, še Anne Mangen z univerze v Stavangerju, Andre Schüller-Zwierlein z univerze v Regensburgu in Adriaan van der Weel z univerze v Leidnu. Podprla so ga različna združenja, in sicer Svetovno združenje založnikov, Evropsko združenje založnikov, Mednarodno združenje za mladinsko književnost, Evropsko združenje društev za promocijo branja ter Nemška akademija za jezik in slovstvo. (21. oktober)
Slovenija v Bruselj poslala vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU
Ljubljana – Vlada je v petek v Bruselj poslala vlogo za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU za pomoč po avgustovskih katastrofalnih poplavah, na podlagi katere si obeta do 400 milijonov evrov sredstev. Evropska komisija ima šesttedenski rok, da odloči o vlogi, pri čemer minister za regionalni razvoj in kohezijo Aleksander Jevšek upa, da bo svojo presojo zaključila prej in da bo Slovenija čim prej deležna sredstev za obnovo po naravni katastrofi.
Slovenija na podlagi poslane vloge iz solidarnostnega sklada, ki je instrument EU za pomoč po naravnih nesrečah, pričakuje do 400 milijonov evrov, pri čemer je skladno z izraženo pripravljenostjo komisije zaprosila za avans v višini 100 milijonov evrov v tem letu.
Vlada je neposredno škodo in sredstva za odpravo posledic ujme pred dnevi na podlagi metodologije PDNA (Post-Disaster Needs Assessment), ki so jo razvile Svetovna banka, EU in Skupina za trajnostni razvoj pri ZN, ocenila na 9,99 milijarde evrov, od česar na javni del odpade okoli 7,9 milijarde evrov. Visoke številke, ki so v javnosti predmet pomislekov in kritik o pretiravanju, vsebujejo vse vidike škode ob naravni nesreči in stroške sanacije poškodovanih območij in vrnitev v prvotno stanje. (19. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.