Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Zunanja ministra Fajonova in Grlić Radman v Zagrebu o vstopu Hrvaške v schengen
Zagreb – Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon in njen hrvaški kolega Gordan Grlić Radman sta po pogovorih v Zagrebu potrdila pripravljenost, da državi odprta vprašanja rešujeta skozi medsebojni dialog. V tem duhu bo po besedah Fajonove potekalo tudi reševanje vprašanja meje, ki se bo začelo na neformalni ravni in z lažjimi rešitvami.
“Verjamem, da bomo uspešno sodelovali in izkoristili možnosti, ki jih imamo kot dobri sosedi in partnerji znotraj Evropske unije in Nata,” je dejal hrvaški zunanji minister in se zahvalil Fajonovi za podporo Slovenije pri vstopu v schengensko območje, evroobmočje in tudi Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
“Slovenci in Slovenke radi prihajamo k vam. Ob vsem tem iskreno želim, da Hrvaška že naslednje leto vstopi v evroobmočje, saj bo to olajšalo življenje ljudi. Hrvaški želim pomagati, da čim prej vstopi v schengenski prostor in da odpravimo notranje nadzore na naših mejah.”
zunanja ministrica Fajon
Ministra sta se strinjala, da so si stališča Hrvaške in Slovenije o najpomembnejših temah na področju zunanje politike zelo blizu. Skupen jima je tudi interes za spodbujanje približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji, njihovo stabilnost in gospodarski razvoj. (6. julij)
Predsednika Slovenije in Kosova prihodnost Zahodnega Balkana vidita v evropskih in evroatlanstkih povezavah
Ljubljana – Predsednik republike Borut Pahor in kosovska predsednica Vjosa Osmani-Sadriu, ki se je mudila na dvodnevnem obisku v Sloveniji, sta poudarila, da ima Zahodni Balkan mirno in varno perspektivo v okviru evropskih in evroatlantskih integracij.
V luči vojne v Ukrajini je Pahor vnovič pozval k mirnemu reševanju konfliktov, s poudarkom na Zahodnem Balkanu, pri čemer je opozoril, da bi morebitna ohladitev zanimanja EU za to regijo lahko spodbudila “stare sile” v njej, kar bi utegnilo spodbuditi nemir.
Z obzirom na to sta se oba strinjala, da morajo vsi voditelji na Zahodnem Balkanu narediti vse, kar je v njihovi moči, da probleme rešujejo mirno, da učvrstijo vero ljudi, da je evropska perspektiva dosegljiva in da Bruselj s tem pripravijo do tega, da tej regiji izkaže zasluženo pozornost.
“Slovenija je izjemen primer tega, kar se lahko doseže skozi gospodarski napredek in evroatlantske integracije,” pa je v tem kontekstu dejala Osmanijeva. Po njenih besedah je Kosovo prav zaradi tega Slovenijo zaprosilo za pomoč in podporo pri doseganju svoje evropske poti, kot tudi pri vizumski liberalizaciji za prebivalce Kosova. (4. julij)
Pahor in Meta: Zahodni Balkan mora postati del EU in ne širše politične skupnosti
Ljubljana – Predsednik Pahor in njegov albanski kolega Ilir Meta sta na srečanju v Ljubljani izpostavila velik pomen širitve EU na Zahodni Balkan. Pahor pa je tudi posvaril pred idejo o oblikovanju ohlapnejše politične skupnosti, ki Zahodnega Balkana ne vidi kot integralni del EU.
Kot je izpostavil, je imel v zadnjem času možnost govoriti z voditelji več držav Zahodnega Balkana, pri čemer so vsi izpostavljali predvsem eno veliko skrb: Da bi se sčasoma namesto zamisli projekta širitve EU na Zahodni Balkan prijela zamisel o oblikovanju politične skupnosti, v kateri regija ne bi bila v celoti integrirana v unijo.
Podobno kot ostali je tudi albanski predsednik ocenil, da EU v prihodnjih letih nikakor ne sme kreniti po tej poti, saj bi bila to “velika zgodovinska napaka”. (5. julij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.