Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Smrt Navalnega po besedah zunanje ministrice Fajon ne bo šla neopaženo mimo EU
Bruselj – V EU se dogovarjajo o možnih ukrepih v odgovor na smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, tako da to zagotovo ne bo šlo neopaženo mimo unije, je v ponedeljek po zasedanju zunanjih ministrov EU dejala prva dama slovenske diplomacije Tanja Fajon. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po srečanju ministrov z vdovo Julijo Navalno omenil tudi možnost uvedbe sankcij.
Fajon je pozdravila sporočilo Navalne na zasedanju zunanjih ministrov, da Rusija ni predsednik Vladimir Putin in da Putin ni Rusija ter da bo ruski predsednik odgovarjal za vse storjene zločine. “To je tudi naše sporočilo, ko gre za odgovornost,” je dejala.
“O možnih ukrepih se na ravni ministrov še dogovarjamo, tako da zagotovo ne bo šlo neopaženo mimo nas,” pa je ministrica povedala glede pozivov nekaterih članic k uvedbi sankcij proti odgovornim za smrt Navalnega. (19. februar)
Fajon: Ruskemu veleposlaniku izrazili ogorčenje ob smrti Navalnega
Ljubljana – Slovenija je bila med evropskimi državami, ki so ob smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na pogovor poklicala ruskega veleposlanika. Kot je v torek po pogovoru z veleposlanikom Timurjem Ejvazovim dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, so ruski strani ob smrti Navalnega izrazili skrb in ogorčenje. Po njenem prepričanju je odgovornost za smrt na strani ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Slovenija je Rusijo pozvala, naj omogoči izvedbo mednarodne neodvisne preiskave smrti opozicijskega politika. Kot je poudarila ministrica na novinarski konferenci ob obisku jordanskega zunanjega ministra Ajmana Safadija v Sloveniji, je Ljubljana v preteklosti že pozivala Moskvo, naj poskrbi za varnost in zdravje zaprtega Navalnega.
Ministrica je bila kritična tudi do aretacij ljudi, ki so se v preteklih dneh javno poklonili spominu pokojnika. Ob tem poziva k izpustitvi teh ljudi, kot tudi vseh političnih zapornikov, ki delijo usodo Navalnega. “Za zločine ni odgovoren ruski narod,” je poudarila Fajon.
Državni sekretar na ministrstvu Marko Štucin pa je v torek v Bruslju pred zasedanjem ministrov za evropske zadeve članic EU dejal, da bo Slovenija najverjetneje podprla sankcije proti odgovornim, ki jih je v ponedeljkovi izjavi v imenu unije omenil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell. (20. februar)
Slovenija podpira pobudo za preučitev sporazuma med EU in Izraelom
Bruselj – Slovenija podpira poziv Španije in Irske Evropski komisiji, naj ponovno preuči sporazum o sodelovanju med EU in Izraelom, je med ponedeljkovim zasedanjem zunanjih ministrov EU povedala ministrica Tanja Fajon. Dublin in Madrid sta poziv podala spričo napovedane izraelske ofenzive na Rafo, pred katero je posvarila tudi Fajon.
Španski premier Pedro Sanchez in njegov irski kolega Leo Varadkar sta pretekli teden v luči napovedane izraelske ofenzive na Rafo pozvala Evropsko komisijo, naj ponovno preuči sporazum med EU in Izraelom, ki ureja trgovinske odnose, vezan pa je na spoštovanje človekovih pravic. V pismu predsednici Ursuli von der Leyen sta zapisala, da mora komisija v primeru, da ugotovi, da Izrael krši sporazum z Brusljem, Svetu EU predlagati ustrezne ukrepe.
“Mi smo od vsega začetka podpirali stališče Irske in Španije, tudi pismo,” je povedala Fajon. (19. februar)
Slovenija verjame v začetek pristopnih pogajanj z BiH na marčnem vrhu EU
Bruselj – Slovenija je na torkovem zasedanju ministrov za evropske zadeve predlagala, da voditelji na vrhu EU čez en mesec razpravljajo tudi o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je ob prihodu na zasedanje izrazil prepričanje, da bo BiH marca dobila zeleno luč.
Štucin je povedal, da jim je predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto na torkovem delovnem zajtrku zagotovila, da je njena država naredila izjemno velik napredek na poti v EU in da je čas, da tudi Bosna in Hercegovina začne pristopna pogajanja z unijo. Slovenija to po besedah državnega sekretarja podpira.
BiH je namreč od podelitve statusa kandidatke za članstvo decembra 2022 “dosegla zelo veliko”. Med drugim so v zadnjih tednih potrdili zakona o preprečevanju pranja denarja in o javnih uslužbencih, pogajati pa so se začeli tudi o sporazumu z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontex. “Verjamem, da bo Bosna tudi v prihodnjih dneh, ki so ključni, naredila še tistih nekaj korakov. Gre predvsem za zakon o sodiščih in volilni zakon,” je dejal.
Slovenija si prav tako prizadeva za napredek Črne gore na poti v EU. Črna gora se o vstopu pogaja že od leta 2012 in je med vsemi državami Zahodnega Balkana prišla najdlje, vendar so pogajanja v zadnjem obdobju zastala. (20. februar)
Razvojna razlika med Zahodno in Vzhodno Slovenijo v 2022 spet večja
Luxembourg – V letu 2022 se je razvojna razlika med Zahodno in Vzhodno Slovenijo spet nekoliko povečala, kažejo v torek objavljeni podatki Eurostata. Zahodna Slovenija je bila predlani po BDP na prebivalca, izraženem v standardih kupne moči (PPS), pri 109 odstotkih povprečja EU, Vzhodna Slovenija pa pri 73 odstotkih.
V letu pred tem je bila Zahodna Slovenija po revidiranih podatkih pri 107 odstotkih povprečja 27 članic EU, Vzhodna Slovenija pa pri 74 odstotkih. Vzhodna Slovenija je tako v primerjavi s povprečjem EU glede na 2021 izgubila eno odstotno točko, raven razvitosti Zahodne Slovenije pa se je zvišala za dve odstotni točki. Do povečanja razlike je glede na 2020 prišlo že v 2021.
Raven razvitosti celotne Slovenije glede na povprečje EU po PPS na prebivalca je medtem v 2022 ostala pri 90 odstotkih, kar je bilo za eno odstotno točko več kot v 2020. V obeh slovenskih kohezijskih regijah se je BDP v 2022 nominalno povečal, a je bila rast v Zahodni Sloveniji, v kateri se med drugim nahaja Ljubljana z osrednjeslovensko regijo, višja.
Merjeno v PPS se je BDP v Vzhodni Sloveniji predlani okrepil za 7,3 odstotka na skoraj 28,49 milijarde PPS, v Zahodni Sloveniji pa je šel navzgor za 9,8 odstotka na 38,73 milijarde PPS. (20. februar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.