Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Zunanje ministrstvo po govoru von der Leyen s podporo pomenu evropske konkurenčnosti in širitvi EU
Ljubljana/Strasbourg – Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Evropski uniji so na slovenskem zunanjem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pospremili z odzivom, v katerem so poudarili pomen ohranjanja konkurenčnosti EU, tudi zaradi prehoda na čiste tehnologije. Podprli so tudi pobudo predsednice komisije, da se države pristopnice vključijo v mehanizem pregleda spoštovanja vladavine prava. Glede širitve EU se Slovenija podpira vse mehanizme in pobude, ki bi omogočile uspešno vključevanje novih držav v EU.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem poudarila: “EU je z odzivi na svetovne dogodke, kot sta vojna v Ukrajini in pandemija covida-19, pokazala, da je enotna in da bo vedno solidarna z ljudmi v stiski. EU bi se morala bolj povezati s svetom, se razširiti na Zahodni Balkan in naše vzhodne partnerje ter razviti postopke odločanja za večjo učinkovitost.”
Kar zadeva poziv von der Leyen k sprejetju pakta o azilu in migracijah pa so na ministrstvu poudarili, da je to edinstvena priložnost za učinkovito upravljanje migracij. Med drugim so izpostavili tudi pomen zelenega dogovora in naslavljanja podnebnih sprememb, tudi ob nedavnih katastrofalnih poplavah v Sloveniji.
Evropski poslanci iz Slovenije so pozdravili poudarke govora predsednice Evropske komisije, obenem pa so bili kritični, ker ni ponudila odgovorov na nekatere ključne izzive EU. Nekateri njen govor razumejo tudi kot napoved kandidature za novi mandat.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je v izjavi ob robu zasedanja Evropskega parlamenta ocenil, da predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v govoru o stanju v EU ni izpustila nobenega pomembnega področja. Podala je sliko o opravljenem delu, trenutnem stanju, pa tudi o nadaljnji viziji, je dejal. (13. september)
Voditelji pobude Brdo-Brioni v Skopju s konstruktivnimi pogovori do skupne deklaracije
Skopje – Voditelji držav, ki sodelujejo v pobudi Brdo-Brioni, so v ponedeljek na srečanju v Skopju izrazili zadovoljstvo s konstruktivnimi pogovori, ki so se končali s skupno deklaracijo. Največ pozornosti so namenili približevanju držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Tradicionalni vrh pobude Brdo-Brioni je gostila predsednica Nataša Pirc Musar skupaj s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem in makedonskim predsednikom Stevom Pendarovskim.
V sklepni deklaraciji so voditelji držav Zahodnega Balkana poudarili pomen pospešitve procesa vključevanja držav v regiji v EU. Izpostavili so tudi potrebo po prilagajanju posledicam podnebnih sprememb ter ukrepih za zagotavljanje vitalnosti družb z ohranjanjem mladih v regiji.
“Pomembno je, da smo na Blejskem strateškem forumu dobili bolj oprijemljiv časovni okvir. EU pri tem ne sme držati fige v žepu, na državah regije pa je sedaj, da v ta časovni okvir ustrezno umestijo vse potrebne reforme ter jih tudi izvedejo,” je proces komentirala predsednica republike. Milanović pa je ocenil, da bi Slovenija in Hrvaška pri evropskih integracijah tega dela Evrope lahko pomagali še bolj, a imata državi na žalost omejena sredstva. (11. september)
Premierja Slovenije in Luksemburga za enakopravno obravnavo kandidatk za EU in ohranitev schengna
Luxembourg – Slovenski premier Robert Golob in njegov luksemburški kolega Xavier Bettel sta se v torek na srečanju v Luxembourgu zavzela za enakopravno obravnavo vseh držav, ki se želijo pridružiti EU. Ob tem sta poudarila pomen ohranitve schengna, tudi za gospodarstvo. Podpisala sta sporazum o krepitvi sodelovanja na področju vesoljskih tehnologij.
V ospredju pogovorov med premierjema in njunima delegacijama je bila širitev EU, pa tudi pripravljenost slednje na vključitev novih članic. Po besedah Goloba proces širitve spričo ruske agresije na Ukrajino postaja vse bolj geopolitično in manj tehnično vprašanje. Slovenija je v stiku z Evropsko komisijo, da bi jasno predstavila svoje stališče, s katerim se strinja tudi več drugih držav članic EU. To je, da je treba Zahodni Balkan pri širitvi unije obravnavati enako ali podobno kot Ukrajino in Moldavijo, je povedal premier.
Poleg upoštevanja tehničnih pogojev je treba po premierjevih besedah upoštevati tudi geopolitično realnost. “Ne želimo si, da bi Zahodni Balkan samo zaradi pomanjkanja pozornosti s strani komisije naenkrat postal talec nekih tujih sil,” je poudaril Golob. Bettel je prav tako menil, da je treba vse države, ki se želijo pridružiti uniji, obravnavati enako, pri čemer pa je bolj izpostavil pomen izpolnjevanja pogojev. “Pravila so za vse enaka in pri tem bom vztrajal,” je dejal. (12. september)
Notranji minister Poklukar hrvaškemu kolegu predlagal krepitev nadzora na obmejnem območju
Ljubljana – Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v torkovem telefonskem pogovoru hrvaškega kolega Davorja Božinovića opozoril na veliko število nezakonitih prehodov na slovensko-hrvaški meji. Ob tem mu je predlagal, naj hrvaška stran okrepi nadzor, so sporočili z ministrstva. Poklukar je opozoril, da so povečanje števila nezakonitih prehodov meje zaznali predvsem na območju občine Brežice, ki meji na Hrvaško.
Slovenska policija je zato na tem območju še dodatno okrepila nadzor z dodatnimi policijskimi patruljami, helikopterjem in drugimi tehničnimi sredstvi. Poklukar pa je hrvaškemu kolegu predlagal, naj storijo podobno. Prav tako je ponudil pomoč slovenske policije pri varovanju zunanje meje EU. Ministra sta se strinjala, da je ob okrepljenem nadzoru pomembno nadaljnje tesno sodelovanje policij v boju proti tihotapljenju migrantov. Prepričana sta še, da mora EU storiti več za preprečevanje nezakonitih migracij v državah izvora in okrepiti sodelovanje s partnerskimi državami.
Slovenska policija je sicer v prvih sedmih mesecih letos obravnavala 26.871 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je bilo teh v enakem obdobju lani 10.103. Največ je bilo državljanov Afganistana, ki predstavljajo skoraj petino vseh nezakonitih migrantov, sledijo državljani Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije. (12. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.