Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Zunanja ministrica Fajon: Slovenija za uvedbo sankcij proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu
Bruselj – Slovenija se spričo stopnjevanja nasilja na Zahodnem bregu zavzema za uvedbo prepovedi izdaje vizumov za vstop v EU izraelskim naseljencem, ki živijo na tem palestinskem ozemlju, je pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov EU povedala ministrica Tanja Fajon. Ob tem se je znova zavzela za trajno premirje na Bližnjem vzhodu. Fajon je glede slovenske podpore uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu pojasnila, da gre predvsem za skrb v povezavi z nadaljevanjem oziroma stopnjevanjem nasilja na tem zasedenem ozemlju, tudi z napovedmi o dodatnih nezakonitih gradnjah.
Obenem je treba razpravljati tudi o dodatnih sankcijah proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas, je še dejala Fajon. Viri pri EU so sicer pred zasedanjem povedali, da bi lahko bile sankcije proti Hamasu sprejete v prihodnjih tednih. O sankcijah proti skrajnim izraelskim naseljencem pa medtem poteka še politična razprava, ali in na kakšen način jih uvesti.
Kot so še navedli, gre za možnost uvedbe sankcij proti skrajnežem, ki so proti rešitvi dveh držav in proti prisotnosti Palestincev na Zahodnem bregu. Ministrica Fajon se je sicer ob prihodu na zasedanje v Bruslju znova zavzela za vzpostavitev trajnega premirja v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom.
Glede Bosne in Hercegovine pa je poudarila, da je ta država naredila znaten napredek pri sprejemanju reform na poti približevanja EU. Po njenem mnenju je čas, da to spoznajo tudi evropski voditelji, ki imajo širitev na dnevnem redu zasedanja konec tedna. Slovenija se zavzema, da bi tudi BiH do konca leta začela pogajanja o članstvu v EU. (11. december)
Pogajanja o reformi fiskalnih pravil gredo po mnenju Slovenije v pravo smer
Bruselj – Pogajanja o reformi evropskih javnofinančnih pravil gredo v smer, ki je po mnenju Slovenije ustrezna, je po nočnih pogovorih finančnih ministrov EU v petek v Bruslju povedal slovenski minister Klemen Boštjančič. Med drugim se je Slovenija zavzemala za to, da bi pravila v celoti začela veljati 31. decembra 2025, kar je načelno tudi dogovorjeno.
Boštjančič je ocenil, da je bil na delovni večerji narejen napredek, do končnega dogovora pa niso prišli. Tega sicer niti ni pričakoval, saj je bilo odprtih preveč vprašanj, da bi lahko prišli do kompromisa. “Eno je namreč nek splošni dogovor na ministrski ravni, drugo pa je to potem spraviti v pravni tekst,” je povedal.
“Če bi mene vprašali, bi za Slovenijo rekel, da smo prišli do 98 odstotkov kompromisa,” je dejal Boštjančič. Dodal je, da so bile stvari, ki so bile pomembne za Slovenijo, večinoma upoštevane. Glavna odprta vprašanja so sicer po ministrovih besedah povezana predvsem z dodatnimi varovalkami, ki bodo na eni strani zagotavljale dolgoročno stabilne javne finance, na drugi strani pa omogočale naložbe. (8. december)
Slovenski evroposlanci: Iztekajoči se mandat zaznamovale številne krize
Ljubljana – Slovenski evropski poslanci so v petek v razpravi v okviru Studia Evropa spregovorili o dosežkih in izzivih iztekajočega se mandata, ki so ga zaznamovale številne krize. Med glavnimi temami, ki bodo zaznamovale junijske evropske volitve, so izpostavili energetiko in migracije, pa tudi staranje prebivalstva.
Ena od kriz, ki je zaznamovala ta mandat Evropskega parlamenta, je bila epidemija covida-19, na katero EU ni bila pripravljena, a se je po prvem šoku dobro odzvala, je poudarila Ljudmila Novak (EPP/NSi). Da je odziv EU na pandemijo pozitivna zgodba, je ocenil tudi Milan Brglez (S&D/SD).
Po oceni Franca Bogoviča (EPP/SLS) pa je pomembno, da se je ob tej krizi začelo govoriti o strateški avtonomiji EU. Kljub krizam, s katerimi se je in se sooča EU, je njen fokus povezan z zelenim prehodom, pa je poudarila Romana Tomc (EPP/SDS). Tomc in Bogovič sta opozorila na preveliko ambicioznost in relativno nerealnost zelenega dogovora, a po mnenju Klemna Grošlja (Renew/Svoboda) brez ambicij ne bomo naredili nič.
Po oceni Milana Zvera (EPP/SDS) pa gre EU na evropske volitve šibkejša kot kdajkoli. Zdaj je EU le še ena od mnogih regij v svetu, ki ji konkurenčnost pada, je prepričan, nasprotno pa je Grošelj ocenil, da je položaj EU relativno dober.
Da je EU močna toliko, kolikor je enotna, kar se dokazuje pri vsakem zunanjepolitičnem izzivu, pa je prepričan Matjaž Nemec (S&D/SD), ki vidi grenak priokus v času pred evropskimi volitvami v neenotnosti pri odnosu do konflikta na Bližnjem vzhodu. Iztekajoči mandat je bila zaradi številnih kriz poseben, pa je ocenila Irena Joveva (Renew/Svoboda), ki se je v okviru odbora za kulturo posvetila oblikovanju akta o medijski svobodi, za katerega je izrazila upanje, da bo sprejet še v tem mandatu.
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.