Slovenski evroposlanci govor von der Leynove načeloma pozdravili, a v njem tudi marsikaj pogrešali

Ljubljana/Bruselj – Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v uniji je po mnenju evropskih poslancev iz Slovenije načeloma dobro povzel glavne izzive časa in podal ustrezen smerokaz odzivanja EU nanje. A obenem je v govoru, katerega vodilo sta bila solidarnost in enotnost Evrope v času vojne v Ukrajini ter energetske in prehranske krize, po njihovem marsikaj umanjkalo.

Večina je pogrešala kratkoročne ukrepe, ki bi Evropejcem pomagali preživeti prihajajočo zimo. Štirje poslanci Evropske ljudske stranke so poleg tega opozorili, da nismo dobili odgovora na to, kako bomo prebrodili mrzlo zimo in kako se bomo ognili lakoti, ki stari celini grozi po več kot 60 letih. Iz njihovih vrst so prišla opozorila, da je zelo pogosto opevanih enotnosti in solidarnosti, ki sta bili tudi vodilo govora, v EU vse manj. Poudarili so, da mora EU povečati lastno proizvodnjo hrane in prenehati ovirati kmete pri njihovem delu.

V S&D so pogrešali več ambicioznosti na področju sociale oziroma jasnejšo zavezo skrbi za najranljivejše, socialno ogrožene skupine v EU, medtem ko so v Renew Europe opozorila, da von der Leynova ni bila dovolj konkretna v svojih napovedih. (14. september)

Voditelji pobude Brdo-Brioni opozorili na pomen širitve za stabilnost Zahodnega Balkana

Brdo pri Kranju – Voditelji držav, ki sodelujejo v pobudi Brdo-Brioni, so v ponedeljek na srečanju na Brdu pri Kranju poudarili pomen širitve za stabilnost Zahodnega Balkana. EU so pozvali, naj BiH do konca leta dodeli status kandidatke ter uvede brezvizni režim za celoten Balkan ter naj regiji stoji ob strani v ekonomski in energetski krizi.

Čeprav se je srečanje na Brdu končalo brez sklepne deklaracije, ga je predsednik Borut Pahor označil za uspešnega. “Vesel, celo srečen sem, da smo vrh zaključili uspešno,” je na novinarski konferenci po srečanju, ki se je začela s precejšnjo zamudo, dejal Pahor.

“Pogovor je bil konstruktiven, olikan, osredotočili pa smo se na tisto, kar nas združuje, ne na tisto, kar nas razdvaja, čeprav je bilo tudi tega precej,” je dejal Pahor. Udeleženci so sprejeli šest sklepov, sprejetju sklepne izjave pa so se po Pahorjevih besedah odrekli že med pripravami na srečanje, ko se je pokazalo, da konsenza ni mogoče doseči. Razlog naj bi bilo nestrinjanje glede želje hrvaške strani, da se v izjavi omeni konstitutivnost vseh treh narodov v BiH. V ozadju je volilna zakonodaja, spremembo katere terjajo Hrvati v BiH, bošnjaška stran pa je ne podpira. (12. september)

Državni zbor sprejel tri zakone za blažitev energetske krize

Ljubljana – Poslanke in poslanci državnega zbora so v sredo na izredni seji soglasno sprejeli tri zakone, ki jih je vlada pripravila s ciljem ublažitve učinkov zaostrenih razmer na energetskih trgih.

Največje energetske družbe v državni lasti HSE, Gen energija in Geoplin bodo z zakonom o poroštvu države za potrebe zagotavljanja zanesljive oskrbe z elektriko in plinom upravičene do skupno 1,6 milijarde evrov državnega poroštva za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina izven EU. Tako so trem stebrom slovenskega elektroenergetskega in plinskega sistema zagotovili zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje ekstremnih likvidnostnih obremenitev, do katerih prihaja v energetski krizi.

Novela zakona o oskrbi s plini je namenjan dodatni zaščiti gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev. Odjemalcem v večstanovanjskih stavbah so po novem zagotovljeni enaki pogoji za nakup plini bodisi živijo v individualnih ali skupnih večstanovanjskih stavbah. Zagotovljena jim je tudi varnost glede dostopa do plina, saj v primeru, da dobavitelj zaradi zaostrenih pogojev poslovanja preneha poslovati, zakon vpeljuje institut nadomestne oskrbe s plinom. Med zaščitene odjemalce po novem sodijo tudi vrtci, osnovne šole in zdravstveni domovi.

Sprejem interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo pa je vladi omogočil, da v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja. Obenem je podlaga, da bo lahko vlada določila tudi temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin. (13. september)

Bruselj odobril več kot tri milijarde evrov vreden partnerski sporazum s Slovenijo

Bruselj – Evropska komisija je v ponedeljek odobrila partnerski sporazum s Slovenijo za porabo 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev iz kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Ta sredstva bodo namenjena zmanjšanju razlik med regijami, in sicer s spodbujanjem inovativnosti in konkurenčnosti. Slovenija bo 806 milijonov evrov vložila v bolj zelen in nizkoogljični prehod k odpornemu gospodarstvu. Pravičnemu energetskemu prehodu bo medtem namenjenih 249 milijonov evrov iz sklada za pravični prehod. Ta sredstva bodo namenjena pomoči savinjsko-šaleški regiji, da bi do leta 2033 opustila rabo premoga, ter prestrukturiranju zasavske regije.

Naložbam v raziskave in inovacije v poslovnem sektorju bo medtem namenjenih 727 milijonov evrov. 511 milijonov pa bo namenjenih trajnostni in pametni mobilnosti, vključno z odpravo pomanjkljivosti v javnem potniškem prometu, in sicer predvsem z modernizacijo in nadgradnjo železniškega omrežja. Sredstva v višini 769 milijonov evrov iz evropskega socialnega sklada pa bo Slovenija namenila področjem socialne vključenosti, zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja.

Partnerski sporazum poleg tega vključuje še 23,9 milijona evrov sredstev za naložbe v trajnostno ribištvo, ohranjanje morske biotske raznolikosti ter zaščito morskih ekosistemov v Jadranskem morju. (12. september)

Slovenija julija pri okrevanju letalskega potniškega prometa v primerjavi s predcovidnim julijem 2019 najslabša v Evropi

Bruselj – Na evropskih letališčih se je julija na letni ravni potniški promet skoraj podvojil. Po podatkih evropske veje združenja letališč Airports Council International (ACI) so našteli 94,3 odstotka več potnikov kot julija lani. V primerjavi s predcovidnim obdobjem je letalskega prometa na evropskih letališčih še vedno manj, Slovenija pa je okrevala najpočasneje.

V primerjavi z julijem 2019, torej obdobjem pred izbruhom pandemije covida-19, je bil julija letos potniški promet na letališčih trga EU+, ki vključuje države EU, Švico, Veliko Britanijo, Islandijo, Lihtenštajn in Norveško, manjši za 14,6 odstotka. Najdlje od polnega okrevanja je bila Slovenija. V primerjavi z julijem 2019 so v državi zabeležili za 39,5 odstotka manj potnikov kot pred tremi leti. Sledile so Finska (-33,7 odstotka) ter Bolgarija in Nemčija (po -29,5 odstotka).

Letališčem v Grčiji (+5,4 odstotka), Luksemburgu (+2,2 odstotka) in na Islandiji (+1,7 odstotka) je uspelo skoraj v celoti okrevati. (14. september)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.