Evropska komisija s pripombami glede rasti tekoče porabe v Sloveniji

Bruselj – Slovenska javnofinančna politika v 2023 je po oceni Evropske komisije ekspanzivna v kontekstu visoke inflacije. V Bruslju menijo, da rast tekoče porabe ni skladna s spomladanskimi priporočili. Le delno skladen s fiskalnimi priporočili je tudi celoten proračunski načrt za 2023, ki ga je Slovenija jeseni poslala v Bruselj.

Evropska komisija je v ponedeljek v okviru jesenskega svežnja dokumentov pri izvajanju t. i. evropskega semestra usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik objavila ocene proračunskih načrtov članic evrskega območja za 2023.

V Bruslju menijo, da rast porabe v Sloveniji brez upoštevanja stroškov za obresti ni skladna s priporočili komisije iz maja letos. Takrat so pozvali, naj članice EU zagotovijo, da bo rast iz nacionalnih proračunov financiranih tekočih odhodkov v skladu s splošno nevtralnostjo fiskalne politike.

Komisija ugotavlja, da je Slovenija hitro uveljavila ukrepe za naslovitev energetske draginje v gospodinjstvih in pri malih odjemalcih, vendar pa naj bi podaljšanje teh ukrepov in sprejetje novih privedlo v dodatno povečanje tekoče porabe ter v rast javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.

Za celoten proračunski načrt medtem komisija ocenjuje, da je delno skladen s fiskalnim delom spomladanskih priporočil. Slovenija je namreč ob tem dosegla le omejen napredek pri uresničevanju priporočil na področju strukturnih reform za večjo vzdržnost zdravstvenega in pokojninskega sistema, skladno s priporočili pa po drugi strani načrtuje dodatne naložbe v zeleni in digitalni prehod s pomočjo sredstev za okrevanje EU po koronski krizi in kohezijskih sredstev.

Državni zbor je sicer v sredo sprejel proračuna za prihodnji dve leti. Poraba bo leta 2023 s 16,69 milijarde evrov najvišja doslej, ob visoki rezervi za blaženje posledic energetske krize pa se bo primanjkljaj prihodnje leto povzpel na 5,3 odstotka BDP. Vlada je proračunske dokumente za prihodnji dve leti pripravljala v negotovih razmerah energetske krize in še vedno navzočega koronavirusa. Vseeno so naravnani razvojno, je v razpravi zatrjeval finančni minister Klemen Boštjančič. Za investicije je načrtovanih največ sredstev v zgodovini Slovenije, to je več kot 2,4 milijarde evrov. (21. in 23. november)

Klub slovenskih podjetnikov svari pred prihajajočim slabim obdobjem

Ljubljana – Podjetja v Sloveniji so letos res dobro poslovala, je pa zelo negotovo, kakšne bodo razmere prihodnje leto, saj med drugim še ni rešitve glede cen energije, so opozorili na sredinem sklepnem dogodku prvega Festivala podjetništva, ki ga je organiziral Klub slovenskih podjetnikov (SBC).

Podpredsednik SBC Igor Akrapovič je dejal, ga prihodnje leto izjemno skrbi, saj glede cene elektrike ni rešitve ne pri slovenski vladi ne na ravni EU. Azijski in ameriški konkurenti so zato v veliko boljšem položaju. “Upam, da naslednje leto ne bo hude recesije,” je dejal. Poudaril je, da je v Nemčiji insolventnih že 32.000 podjetij, kriza v Nemčiji pa se bo močno poznala tudi Sloveniji.

Na dogodku so bili direktorji podjetij kritični tudi do načrtov sedanje vlade glede davkov in napovedanih sprememb pri dohodnini, ki naj bi bolj obdavčila najvišje plače. Slišati je bilo, da bi morala država podjetjem pomagati pri energetski transformaciji ter bolj promovirati slovensko industrijo v tujini, kot je to storila s turizmom. (23. november)

Kmetijska ministrica Šinko v Bruslju za konkretnejše kratkoročne ukrepe na področju gnojil

Bruselj – Kmetijski ministri držav članic EU so na ponedeljkovem zasedanju v Bruslju govorili tudi o dostopnosti gnojil, ki je zaradi vojne v Ukrajini otežena. Slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko je pozdravila predloge ukrepov Evropske komisije, a kratkoročni ukrepi po njenih besedah niso dovolj konkretni. V Sloveniji sicer zaenkrat ni težav z gnojili.

Kmetijski ministri so obravnavali pred dvema tednoma predstavljeno poročilo Evropske komisije, v katerem je ta zbrala nabor ukrepov in priporočil, s katerimi želi izboljšati dostopnost gnojil v EU in drugod po svetu. Države članice bi lahko glede na predlog komisije v primeru omejitev porabe plina proizvajalce gnojil uvrstile med kritične prejemnike in jim tako zagotavljale nemoteno dobavo plina. V skladu z začasnim okvirjem državnih pomoči pa lahko države kmetom in proizvajalcem gnojil zagotavljajo tudi posebno finančno pomoč.

“Zelo dobri so dolgoročni in srednjeročni ukrepi, ki jih je komisija predlagala, problem pa je pri kratkoročnih ukrepih,” je v izjavi ob robu zasedanja za STA povedala ministrica Šinko, ki jih je ocenila kot premalo konkretne. V Sloveniji zaenkrat po informacijah Zadružne zveze Slovenije v tem trenutku ni težav z dobavo gnojil, težava so njihove visoke cene. Kot je dejala Šinko, kmetje čakajo, kaj se bo zgodilo spomladi, in ne kupujejo toliko gnojil na zalogo. (21. november)

Slovenija po zaupanju javnosti v cepljenje na repu EU

Bruselj – Evropska komisija je v ponedeljek objavila poročilo o stanju zaupanja v cepljenje v EU za leto 2022, ki se je na ravni unije očitno vrnilo na raven pred pandemijo. Slovenija na lestvici zaupanja splošne javnosti zaseda šele 23. mesto in je v primerjavi z letom 2020 nazadovala za tri mesta, medtem ko je bila še leta 2018 na 11. mestu.

Slovenija se je po zaupanju splošne javnosti v cepljenje s 37,2 odstotka letos uvrstila šele na 23. mesto, na prvem mestu je Portugalska, kjer cepljenju zaupa 75,3 odstotka javnosti. Omenjeni odstotki predstavljajo delež tistih vprašanih, ki so cepiva pozitivno ocenili pri vseh točkah – kot varna, učinkovita, pomembna in tudi skladna z njihovimi prepričanji. Kar 95,2-odstotno zaupanje v cepljenje pa vlada med slovenskimi zdravstvenimi delavci, kar državo uvršča na 8. mesto.

Približno 67 odstotkov slovenske javnosti meni, da so cepiva v splošnem varna, 72 odstotkov jih ima za učinkovita. Po vprašanju varnosti je zaupanje med Slovenci v primerjavi z letom 2020 nižje za 14,6 odstotne točke, po vprašanju učinkovitosti pa za kar 19,7 odstotne točke. V obeh primerih je Slovenija precej pod povprečjem EU (78,4 odstotka) ter je med tistimi članicami unije, kjer je bil padec zaupanja največji.

Najnižje vrednosti zaupanja so v Sloveniji zabeležili pri cepivih proti covidu-19. Le 52,3 odstotka vprašanih meni, da so ta varna. (22. november)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.