Evropski komisar Schmit v Sloveniji o prioritetah in ciljih

Radovljica – Evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit, ki se je v četrtek in petek mudil na obisku v Sloveniji, se je srečal s predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednikom vlade Robertom Golobom ter več ministri in poslanci, pa tudi s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Ob koncu obiska je v Radovljici, kjer si je ogledal projektno učenje mlajših odraslih, povedal, da so ga navdušili različni projekti s področja sociale in družbenega razvoja.

V Sloveniji je po njegovih besedah prisotna močna tradicija pogovorov o socialnih politikah in družbenih inovacijah tako v sami družbi kot tudi na ravni odločevalcev. Ob začetku izvajanja nove finančne perspektive je kot pomembnega izpostavil pogovor s predstavniki oblasti in socialnimi partnerji o ciljih in prioritetah. Smo pred velikimi spremembami, ne le zaradi zelenega prehoda, temveč tudi na področju izobraževanja in digitalizacije, je dejal komisar Schmit. Nasploh je poudaril pomen družbenih inovacij za socialno ekonomijo in gospodarstvo v celoti ter pomen razvoja takšnih oblik podpornega okolja, ki omogočajo krepitev znanja in inovacij. Dejal je še, da je Slovenija v Evropi prepoznana kot napredna država na področju socialne ekonomije in družbenih inovacij. (24. februar).

Članice EU na konferenci v Atenah o učinkovitosti unije pri upravljanju zunanjih meja

Atene – Petnajst članic EU, med njimi tudi Slovenija, je v petek sodelovalo na drugi evropski konferenci o upravljanju meja v Atenah, ki je bila namenjena predvsem pregledu učinkovitosti politik EU pri upravljanju njenih zunanjih meja. Članice so v skupni izjavi med drugim pozvale k sklenitvi sporazumov s tretjimi državami o sprejemanju migrantov.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, ki je na konferenci zastopala Slovenijo, se je zavzela za boljši pregled nad migracijskimi tokovi v EU in izpostavila potrebo po ustrezni registraciji oseb, ki vstopajo v unijo. “Slovenija se zaveda, da si države članice na zunanji meji EU močno prizadevajo za učinkovito varovanje teh meja, pri čemer jim je treba pomagati z ustreznimi sredstvi in ukrepi,” je dodala.

Poudarila je tudi pomen učinkovitega vračanja v izvorne države vseh oseb, ki nimajo pravice do bivanja v EU, ob spoštovanju človekovih pravic. Pri vračanju pa pričakuje proaktivno delovanje Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje. (24. februar)

V Sloveniji bi BDP na prebivalca v primeru razpada EU padel za 10 odstotkov

München – Razpad EU bi pomenil hud upad blaginje v državah članicah. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca bi se glede na leto 2014 najbolj skrčil na Malti in v Luksemburgu, za skoraj 20 odstotkov, najmanj pa v Španiji in Grčiji, za okoli štiri odstotke. V Sloveniji bi v primeru tega scenarija zgrmel za nekaj manj kot 10 odstotkov, je objavil nemški Ifo.

Če bi EU razpadla, bi BDP na prebivalca na Malti v primerjavi z letom 2014 nazadoval za 19,4 odstotka, v Luksemburgu pa za 18,1 odstotka. Več kot desetodstoten padec bi imeli še v Estoniji (-11,8 odstotka), na Slovaškem (-11,6 odstotka), Madžarskem (-11,5 odstotka) in v Belgiji (-10,2 odstotka). Sledi Slovenija s padcem za 9,99 odstotka, je razvidno iz pred kratkim objavljene raziskave organizacij Ifo in EconPol Europe. (25. februar)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.