Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Na zasedanju finančnih ministrov intenzivna razprava o odzivu EU na ameriški IRA
Bruselj – Finančni ministri držav članic EU so v torek v Bruslju opravili intenzivno razpravo o evropskem odzivu na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije (IRA), je po zasedanju povedala švedska ministrica za finance Elisabeth Svantesson. Poudarila je, da so pogledi držav članic različni. Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je zavzel stališče, da je potreben skupen odziv na ravni EU, ki bo ohranil vodilno vlogo ključnih sektorjev EU tudi pri zelenem prehodu, so zapisali na finančnem ministrstvu.
Svantesson je napovedala, da bo švedsko predsedstvo Svetu EU počakalo na predlog Evropske komisije, ki ga bodo nato obravnavali v različnih sestavah ministrov. Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je napovedal, da bo Bruselj predlog predstavil 1. februarja.
Prilagoditev pravil za državne pomoči in financiranje na ravni EU predstavlja enega od štirih stebrov t. i. zelenega industrijskega načrta, ki ga je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Načrt vključuje še zakonodajni okvir na področju čistih tehnologij, krepitev veščin delavcev in trgovino z mednarodnimi partnerji. (17. januar)
Skoraj polovica prebivalcev Slovenije zmanjšala stroške
Ljubljana – Skoraj polovica oz. 45 odstotkov vprašanih prebivalcev Slovenije je v preteklih mesecih zaradi draginje znižala nekatere življenjske stroške. Nadaljnjih 30 odstotkov vprašanih načrtuje omejevanje izdatkov prihajajočih mesecih, kaže v ponedeljek predstavljena raziskava, ki jo je inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana izvedel v okviru svetovne raziskave WIN International.
Slovenija je s 45 odstotki vprašanih, ki so že znižali stroške, pod svetovnim povprečjem aktivnega nižanja stroškov, postavljenim pri 48 odstotkih, in devet odstotnih točk pod evropskim povprečjem, postavljenim pri 54 odstotkih. Največ vprašanih oz. 70 odstotkov je stroške že zmanjšalo v Grčiji in na Irskem. Najmanj takšnih pa je bilo na Japonskem (19 odstotkov) in v Južni Koreji (26 odstotkov).
Da stroškov ne nameravajo zniževati, je odgovorilo 21 odstotkov vprašanih v Sloveniji. Delež tistih, ki ne načrtujejo nobenih sprememb, je v Evropi najvišji na Nizozemskem in na Finskem, kjer tovrstnih sprememb ne načrtuje četrtina vprašanih. V Grčiji in na Irskem medtem tega ne načrtuje osem oz. devet odstotkov. (16. januar)
Velika in energetsko intenzivna podjetja pričakujejo vladno pomoč pri cenah elektrike
Ljubljana – Medtem ko je vlada s spremembo uredbe z novim letom zamejila cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, pa so bila velika in energetsko intenzivna podjetja iz uredbe izvzeta. Zato od vlade pričakujejo ustrezne rešitve, saj nimajo regulirane cene, so pa morala v zadnjih mesecih zakupiti električno energijo za leto 2023 po enormnih cenah. Njihove strategije za zakup so bile različne, pogodbe so večinoma sklenili še pred padcem cen konec leta 2022.
Na Gospodarski zbornici Slovenije nimajo podatkov, v kolikšnem deležu ima približno 370 podjetij, ki sodijo med velike in energetsko intenzivne gospodarske družbe, dejansko zakupljeno električno energijo, so jih pa nekatera seznanila s tem, da so vsaj delno ostala na sprotnem plačevanju po trenutnih cenah. “Ta podjetja so v neenakovrednem položaju, zato pričakujemo, da bomo skupaj s pristojnimi ministrstvi še v tem mesecu zanje našli rešitev,” so povedali.
“Slovenska izvozno naravnana podjetja se že težko spopadamo z evropskimi tekmeci, še težje pa s tekmeci v ZDA, ki so eden naših pomembnejših trgov, in s tekmeci v Aziji, kjer imajo nekajkrat nižje stroške energentov,” so pojasnili v Slovenski industriji jekla. (19. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.