Predlog Bruslja za reformo evropskega okvirja ekonomskega upravljanja gre po mnenju Slovenije v pravo smer

Bruselj – Predlog smernic za reformo evropskega okvirja ekonomskega upravljanja, ki ga je novembra predstavila Evropska komisija, gre v pravo smer, je v torek v Bruslju poudaril finančni minister Klemen Boštjančič. Slovenija zagovarja večji poudarek na spremljanju razvoja višine dolga in manjšo težo na strukturnih javnofinančnih spremenljivkah.

Z ministrstva za finance so sporočili, da Slovenija zagovarja večji poudarek na spremljanju razvoja višine dolga in manjšo težo na strukturnih javnofinančnih spremenljivkah, na katere država nima neposrednega vpliva. Zavzema se za večjo vlogo držav članic, ki jim je treba omogočiti tudi določeno fleksibilnost. Prav tako Slovenija poudarja, da je treba čim prej določiti usmeritve za fiskalno politiko 2024, ko se pričakuje ponovna uveljavitev fiskalnih pravil. (14. februar)

Komisija Slovenijo zaradi odlagališča odpadkov v Bukovžlaku pošilja nazaj na Sodišče EU

Bruselj/Celje – Evropska komisija se je odločila za novo tožbo proti Sloveniji na Sodišču EU. Država namreč ni v celoti spoštovala odločitve sodišča iz julija 2015, da Slovenija ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku pri Celju in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju stare Cinkarne Celje.

V Bruslju ugotavljajo, da je bilo območje stare Cinkarne leta 2015 sanirano, tako da zdaj odgovarja evropskim standardom. V primeru Bukovžlaka, kjer so med leti 2000 in 2006 nasipali materiale neidentificiranega porekla, pa območje po oceni Bruslja tudi skoraj osem let po izrečeni sodbi ostaja neskladno s predpisi EU, sanacija pa se še ni niti začela.

Komisija od Slovenije pričakuje, da sprejme vse potrebne ukrepe, saj neurejeno območje na vzhodu Celja predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. Državi zdaj grozi finančna kazen za celotno obdobje od sodbe sodišča iz 2015 do izpolnitve zahtev evropske zakonodaje. Sanacija Bukovžlaka, za katero je odgovorna država, naj bi po napovedih tedaj še ministrstva za okolje in prostor s konca leta 2021 stekla lansko jesen, a se dela po dostopnih informacijah še niso začela.(15. februar)

Prvo izplačilo iz sklada za okrevanje se lahko pričakuje do konca marca

Bruselj – Slovenija lahko prvo izplačilo iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost v višini okoli 50 milijonov evrov pričakuje do konca marca, je pred torkovim zasedanjem finančnih ministrov EU za STA povedal minister Klemen Boštjančič.

Priznal je, da se Slovenija sooča s kar veliko izzivi pri črpanju sredstev iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. Določene reforme, ki so se takrat, ko se je načrt pripravljal, vehementno napovedovale in da jih bomo z levo roko izpeljali, so v praksi težje izvedljive in to nas danes tepe, je povedal. Druga težava pa je po ministrovih besedah v tem, da gre za zelo veliko majhnih projektov in majhnih mejnikov, treba pa je izpolniti vse.

Sloveniji iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po koronski krizi, pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil. Slovenija se je za zdaj odločila, da ob nepovratnih sredstvih predvidi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Doslej je prejela zgolj predplačilo v višini 231 milijonov evrov. (14. februar)

AMZS o prepovedi prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje: Veliko vprašanj ostaja odprtih

Ljubljana – S prepovedjo prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035, ki jo je potrdil Evropski parlament, so povezane številne neznanke, je v torek za STA dejal generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Jure Kostanjšek. Poteza bi lahko med drugim podaljšala uporabo rabljenih vozil, kar bi vplivalo tudi na varnost, je ocenil.

“Vsi se strinjamo, da bomo morali v prihodnjih letih in desetletjih precej storiti za zeleni prehod in čistejše okolje, vendar breme zelenega prehoda ne bi smelo v tako veliki meri pasti na voznike osebnih avtomobilov,” je dejal Kostanjšek. Postopek prilagajanja bo po njegovem mnenju odvisen od številnih dejavnikov: razvoj baterij za električna vozila, zagotavljanje zadostnih količin surovin zanje, razvoj polnilne infrastrukture in obvladovanje stroškov proizvodnje električnih vozil.

“Lahko se pojavi tako imenovana mobilnostna revščina, kar pomeni, da bomo zaradi višjih cen elektrificiranih vozil zelo dolgo vzdrževali naša stara vozila. To bi za seboj potegnilo celo vrsto težav,” je dejal. Opozoril je tudi na razlike med evropskimi državami; tako po kupni moči kot dosedanjemu razvoju področja električne mobilnosti. Meni, da bi bilo treba nova pravila zato prilagoditi posameznim državam. (14. februar)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.