Okoljski minister Brežan: COP27 s skladom za države v razvoju vliva optimizem, a nismo še tam, kjer bi si želeli

Ljubljana/Šarm el Šejk – Svetovna skupnost je na Konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP27) dosegla preboj na področju solidarnosti, vendar pa na področju blažitve podnebnih sprememb še nismo tam, kjer bi si želeli biti, je v nedeljo ob koncu konference v Šarm le Šejku poudaril minister za okolje in prostor Uroš Brežan. Kot je dejal, odločitev o vzpostavitvi sklada pomoči državam v razvoju vliva optimizem, saj se vzpostavljata ključna povezava in zaupanje med razvitim in nerazvitim svetom, ki bosta pomembna v procesu podnebnih pogajanj v prihodnjih letih.

Glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek je med drugim poudarila, da so države prepoznale tudi pomen energetske krize za pospešitev energetske tranzicije k obnovljivim virom v tem kritičnem desetletju. A na žalost dlje od besedila z lanske podnebne konference v Glasgowu ni šlo, čeprav je to podpiralo več kot 80 držav, je dejala Kobilšek.

Na neuspeh z vidika naslavljanja glavnih vzrokov podnebnih sprememb – na dodatne zaveze glede zmanjšanja izpustov in postopne opustitve uporabe fosilnih goriv – so opozorili tudi slovenski nevladniki. Po besedah Andreja Gnezde iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera se še vedno pogovarjamo o ciljih, namesto da bi jih začeli udejanjati v praksi, zato razloga na tem področju za optimizem ni. Barbara Kvac iz društva Focus pa je ob tem poudarila, da brez dogovora o pravičnem opuščanju fosilnih goriv – premoga, nafte in plina – nevarnost preseganja cilja 1,5 stopnje Celzije ostaja realna možnost.

Kritična je bila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je sodelovala v Medvladnem forumu za podnebne spremembe (IPCC). Kot je dejala, je bil za mnoge “tak kilav izplen kar pričakovan”, pri čemer ne moremo trditi, da gre v luči ukrajinske krize in slabih odnosov znotraj skupine držav G7, predvsem med ZDA in Kitajsko, za neko presenečenje. (20. november)

Vlada obravnavala stališče o vstopu Hrvaške v schengen in ga poslala v DZ

Ljubljana – Slovenska vlada je na četrtkovi seji obravnavala predlog stališča Slovenije glede vstopa Hrvaške v schengen s 1. januarjem 2023 in ga poslala pristojnima odboroma državnega zbora – za zunanjo politiko in za zadeve EU – v končno potrditev. V enostranski izjavi podpira vstop Hrvaške v schengen, ki je v interesu Slovenije in EU, a obenem v njej poudarja, da je arbitražna razsodba glede meje dokončna, zavezujoča in jo je treba spoštovati ter da jo je Slovenija že implementirala. Premier Robert Golob je še dejal, da so na vladi govorili tudi o vstopu Romunije in Bolgarije v schengen in da kmalu pričakuje pozitivno stališče vlade tudi na to temo.

O vstopu Hrvaške v schengensko območje bodo 8. decembra odločali notranji ministri schengenskih držav in ga po pričakovanjih podprli. Za pozitivno odločitev o vstopu Hrvaške je potrebno soglasje članic schengna, k taki odločitvi pa sta članice pozivata tako Evropski parlament kot komisija. Odločitev bo formalno sprejeta kot sklep Sveta o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda na Hrvaškem in k temu sklepu naj bi Slovenija priložila omenjeno nacionalno izjavo. Podlaga za sprejetje izjave bo stališče Slovenije do omenjenega sklepa sveta. (17. november)

Predstavniki policij o izmenjavi podatkov o tihotapskih združbah na t.i. balkanski poti

Portorož – Policije držav z Zahodnega Balkana in petih članic EU – Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Madžarske – želijo vzpostaviti kontaktne točke za izmenjavo preiskovalnih podatkov o kriminalnih združbah, ki tihotapijo ljudi na t. i. balkanski poti. To je bila osrednja tema dvodnevne mednarodne konference, ki so se je udeležili vodilni predstavniki policij držav procesa Brdo ter predstavniki Europola, Frontexa in Ženevskega centra za upravljanje varnostnega sektorja (DCAF).

Kot je v petek, zadnji dan konference, dejal vršilec dolžnosti generalnega direktorja slovenske policije Boštjan Lindav, dobi policija ob obravnavi nezakonitih prehodov meje velike količine podatkov, ki pa “nimajo dodane vrednosti, če jih zadržujemo samo zase”. Lindav je poudaril, da je treba informacije deliti s partnerji navzdol po balkanski poti, odkoder prihajajo migranti, posel pa obvladujejo mešane kriminalne skupine, ki jih je mogoče “identificirati in z ukrepi eliminirati le skupaj”.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar je napovedala, da slovenska policija po predvidenem vstopu Hrvaške v območje schengna s 1. januarjem 2023 ne bo več izvajala mejnega nadzora, ampak izravnalne ukrepe. Ob tem je spomnila, da Slovenija ves čas opozarja Evropsko komisijo in Avstrijo, da so nadzori na notranji meji skrajni ukrep in morajo biti časovno omejeni, medtem ko je “sedemletno veriženje različnih razlogov, zato da se podaljšuje notranji nadzor, v nasprotju s pravom EU.” Bobnar je napovedala sestanek z avstrijskim notranjim ministrom v tem tednu. (18. november)

Slovenija z nizkim deležem izpisa iz šol pozitivno odstopa od povprečja EU

Ljubljana – Evropska komisija je objavila pregled izobraževanja in usposabljanja za 2022, ki predstavlja številne podatke o razvoju nacionalnih sistemov izobraževanja po celotni EU. Za Slovenijo ugotavlja, da od evropskega povprečja pozitivno odstopa z nizkim deležem izpisanih iz šol in tudi z nadpovprečnim številom diplomantov visokega šolstva.

Število diplomantov v Sloveniji se je povečalo na vseh področjih visokega šolstva, kaže pregled. Delež tistih s terciarno izobrazbo med osebami, starimi od 25 do 34 let, je s skoraj 48 odstotki precej nad 45-odstotnim ciljem na ravni EU, dogovorjenim v okviru evropskega izobraževalnega prostora, in se še zvišuje. Povprečje EU je bilo po podatkih za 2021 pri 41 odstotkih.

Delež učencev, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, v Sloveniji znaša le 3,1 odstotke in je precej pod povprečjem EU (9,7 odstotka). Mladi so na področju digitalnih spretnosti uspešni, vendar se Slovenija sooča s pomanjkanjem visoko usposobljenih strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije, po drugi strani tudi ugotavlja poročilo.

Mladi Slovenci dosegajo dobre rezultate pri osnovnih spretnostih, vendar še vedno obstajajo razlike med dečki in deklicami ter med otroci, rojenimi v Sloveniji, in otroci priseljencev. Slovenija se prav tako sooča z vse večjim pomanjkanjem učiteljev na vseh ravneh izobraževanja, kaže poročilo. (19. november)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.