Ministrstvo za kulturo in del slovenskih evroposlancev pozdravljata sprejetje predloga akta o medijski svobodi

Ljubljana/Bruselj – Na ministrstvu za kulturo so po petkovi predstavitvi predloga evropskega akta o medijski svobodi, ki ga je pripravila Evropska komisija, ocenili, da želi Bruselj s tem urediti transparentno delovanje medijev na notranjem trgu, ob upoštevanju novih razmer zaradi digitalne preobrazbe in vpliva velikih platform. Obenem želi povečati svobodo medijev in njihovo neodvisnost.

Na vprašanje STA, ali slovenska zakonodaja ustreza zahtevam tega akta ali bodo potrebne spremembe, pa so na ministrstvu odgovorili, da predloga še ne morejo podrobneje komentirati, saj so bili s predlogom akta seznanjeni šele na dan predstavitve.

So pa na ministrstvu na vprašanje, ali Slovenija podpira predlog in ali je pri njegovi pripravi sodelovala, pojasnili, da je komisija v pripravi predloga akta izvedla obsežna javna posvetovanja, v katerih so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki in predstavniki medijev. Slovenija bo sodelovala pri obravnavi akta v okviru dela Sveta EU v prihodnjih mesecih.

Predlog akta o svobodi medijev je pozdravila večina slovenskih evroposlancev. Po mnenju Irene Joveve (Renew) gre za nujno potrebno zakonodajo na ravni EU, saj je svoboda medijev v zadnjih letih krčevito pada po mnogih država članicah. Njen strankarski kolega Klemen Grošelj (Renew) pa je izrazil obžalovanje, da je bilo med povodi za sprejetje akta tudi ravnanje prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše, ki je sistematično finančno izčrpavala STA in omejevala svobodo medijskega prostora, nadaljevanje pa vidi v ravnanju aktualnega vodstva RTV in članov programskega sveta, ki ga je imenoval prejšnji sklic državnega zbora.

Za Matjaža Nemca pa (S&D/SD) predstavlja “prelomnico”, saj bodo predlogi omogočili ukrepanje v primerih kršenja medijske svobode v članicah EU. Ljudmila Novak (EPP/NSi) pa je menila, da sta objektivno poročanje medijev na podlagi dejstev in upravičena kritika oblasti dve temeljni vrednoti, ki bi ju morali spoštovati mediji in oblast. (16. september)

Društvo novinarjev Slovenije pozdravilo odločitev Bruslja za vzpostavitev minimalnih standardov zaščite medijev

Ljubljana/Bruselj – V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so v petek pozdravili odločitev Evropske komisije, da končno vzpostavi minimalne standarde zaščite medijske pluralnosti, novinarske neodvisnosti in javnih medijev. Ob tem pa ugotavljajo, da v Sloveniji na področju medijske zakonodaje večino mehanizmov, ki jih uvaja predlagani akt o svobodi medijev, že imamo.

V DNS so zapisali, da so skupaj z drugimi evropskimi organizacijami s področja medijev in svobode izražanja že leta 2014 sodelovali pri zbiranju podpisov državljanov v okviru evropske državljanske pobude, s katero so želeli Evropsko komisijo vzpodbuditi k sprejemu evropske medijske zakonodaje. Od takrat so se razmere v številnih državah, tudi Sloveniji, bistveno poslabšale, komisija pa ob tem ni imela vzvodov za ukrepanje.

Kot pozitivne ocenjujejo varovalke za zaščito uredniške neodvisnosti za vse medije, določbe, ki zahtevajo neodvisnost javnih medijev in predvsem njihovo stabilno financiranje, prepoznavajo pomembnost zaščite novinarskih virov ter zaščito novinarjev pred prisluškovanjem in drugimi oblikami nadzora, ki jih omogočajo nove tehnologije.

So pa v društvu precej razočarani nad pomanjkanjem ambicioznosti in jasnega jezika glede ključnih področij, ki sta bistveni za medijsko svobodo – to sta transparentnost in koncentracija lastništva. Glede prenosa v slovensko zakonodajo pa v društvu ugotavljajo, da “ne glede na to, da je naša medijska zakonodaja zastarela in luknjičava, večino mehanizmov, ki jih uvaja akt o svobodi medijev, že imamo”.

“Kljub temu smo bili priča skorajšnjemu uničenju STA in sedaj nadaljevanju tega političnega napada na RTV Slovenija. Skoraj gotovo je, da nova evropska zakonodaja ne bo omogočala intervencije v takšnih primerih, ki bi v realnem času in na terenu lahko spremenila situacijo,” so opozorili. (16. september)

Z meje odstranili okoli štiri kilometre žice, vlada tudi v pripravo nove migracijske politike

Brdo pri Kranju – Vlada se je na seji v četrtek seznanila z informacijo o poteku odstranjevanja žične ograje na meji s Hrvaško. Od 15. julija do 15. septembra so odstranili 4142 metrov rezilne žice na območjih policijskih uprav Novo mesto in Maribor. Na ministrstvu za notranje zadeve potekajo tudi aktivnosti za pripravo nove migracijske politike.

Na kopenski meji s Hrvaško je ograja postavljena na slabi tretjini celotne dolžine meje, od tega je bilo skupno postavljenih 51 km rezilne žice in 143 km panelne ograje. Te še niso začeli odstranjevati oziroma bo to potekalo v sodelovanju z lokalnimi oblastmi.

Slovenska policija je letos obravnavala 183 primerov nezakonitih prestopov meje, v katerih so prijeli 171 tihotapcev ljudi. V letu 2021 in letos so zaznali občuten porast vloženih prošenj za mednarodno zaščito. Letos je bilo vloženih je bilo 4964 prošenj za mednarodno zaščito, kar je 103,7-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani oziroma 93,4 odstotka vseh prošenj, vloženih v letu 2021. Večje je predvsem število prosilcev iz Indije in Kube, ki zakonito pridejo do Rusije oz. Združenih arabskih emiratov in nato do Srbije, od koder nadaljujejo pot po balkanski poti, ter iz afriških držav. (15. september)

Začel delovati spletni portal za primerjavo cen osnovnih živil

Ljubljana – V okviru vladnih ukrepov za naslovitev draginje je danes začela delovati spletna stran, ki bo potrošnikom ponujala primerjavo cen osnovnih živil in lažjo izbiro med primerljivimi izdelki. S tem naj bi trgovce odvrnili od preveč izrazitih podražitev.

Da namerava vlada med možnimi ukrepi za boj proti draginji poskrbeti tudi za javno objavo cen osnovne košarice živil pri posameznih trgovcih, je še pred poletjem povedal premier Robert Golob. Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je ob začetku delovanja portala dejala: “S to primerjavo želimo dejansko porazdelili breme po celotni verigi, od primarnega proizvajalca do potrošnika, če to ne bo dovolj, bomo zahtevali cene od vseh deležnikov v prehranski verigi, kar pa ne bo javno.”

V košarico izdelkov za popis cen je uvrščenih 15 skupin osnovnih živil – pšenična bela moka, beli kruh in testenine, goveji in svinjski zrezki ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor. Cene bodo spremljali pri sedmih trgovcih. Vsakih 14 dni bodo na spletni strani objavljali aktualne cene izbranih živil pri izbranih trgovcih. (19. september)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.