Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Brdo pri Kranju – Slovenija je ob koncu dveletnega predsedovanja Alpski konvenciji, ki združuje osem alpskih držav in Evropsko unijo, na sklepnem ministrskem zasedanju predala Italiji. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je v povzetku ugotovitev aktivnosti Slovenije dejal, da so ljudje v Alpah sicer cenijo nekatere prednosti življenja v Alpah, a da so zaznani trendi ustavljanja razvoja, predvsem pa so vse pogostejše težave zaradi podnebnih sprememb.
Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica ter Evropska unija z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja na območju Alp. Alpe predstavljajo dom skoraj 15 milijonom ljudem, še več pa jih v regiji vsako leto počitnikuje. Območje je tudi dom več kot 30.000 živalskim in 13.000 rastlinskim vrstam.
Območje Alpske konvencije v Sloveniji zavzema 33,4 odstotka slovenskega ozemlja, vanj pa je vključenih 62 slovenskih občin. Slovenija je med dveletnim predsedovanjem nagovorila različne teme, kot so kakovost življenja na območju Alp, ohranjanje biotske raznovrstnosti, izobraževanje mladih ter posledice podnebnih sprememb.
Namestnica italijanskega ministra za okolje in energetsko varnost Vannia Gava je ob prevzemu predsedovanja dejala, da bo Italija poseben poudarek namenila biotski raznovrstnosti, podnebnim spremembam, posebej izginjajočim ledenikom, kulturnemu vidiku za življenje prebivalcev na tem območju ter izobraževanju mladih. (22. januar)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.