Golob poudaril zavezanost premirju v Gazi in pomen enotnosti EU

München – Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi preprečili napad na Rafo, je v nedeljo ob koncu varnostne konference v Münchnu za katarsko televizijo Al Jazeera povedal premier Robert Golob. Dodal je, da je treba okrepiti humanitarno pomoč za prebivalce Gaze, in izrazil željo po več enotnosti znotraj EU glede premirja v Gazi.

“Obstaja skupno soglasje o tem, da smo zaskrbljeni zaradi razmer na terenu in da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi preprečili napad na Rafo. Enako velja za humanitarno pomoč. Narediti moramo vse, da bo na teren prišlo več pomoči,” je Golob dejal v pogovoru za Al Jazeero.

Golob se je med drugim vnovič dotaknil tudi neenotnosti znotraj EU glede vprašanja premirja v Gazi, kar je omenil že v soboto, ko je izrazil željo, da bi se stališčem Slovenije glede Gaze pridružilo čim več držav EU, da bi s tem unija izkazala enotnost.

“Moč EU je v njeni edinstveni enotnosti. Bolj ko je enotna, močnejša je. Enako pravilo poskušamo uporabiti tudi za razmere v Gazi. Počasi, počasi napredujemo. Toda še enkrat, mislim, da je bilo izgubljenih že preveč življenj. Zato nisem prepričan, ali bo samo iskanje enotnosti pomagalo. Torej to pomeni, da bomo morali enostransko ali v majhnih skupinah storiti več,” je dejal. (18. februar)

Na okrogli mizi pred drugo obletnico vojne v Ukrajini o obnovi države

Mengeš – Razpravljavci na okrogli mizi v organizaciji Centra za evropsko prihodnost, ki je potekala ob drugi obletnici začetka vojne v Ukrajini v petek na gradu Jable pri Mengšu, so se zavzeli za nadaljnjo podporo Ukrajini, ki mora ostati neomajna. Zunanja ministrica Tanja Fajon je v uvodnem nagovoru izrazila prepričanje, da trajnega miru v Ukrajini ne bo, dokler se ne bo zadostilo pravici, saj je treba zagotoviti, da Rusija ne bo ostala nekaznovana in da bo odgovarjala za svoja grozodejstva. Zagotovila je, da Slovenija ostaja podpornica Ukrajine in ji bo stala ob strani tudi na poti priključitve v Evropsko unijo.

Ameriška veleposlanica Jamie L. Harpootlian pa je zagotovila, da ZDA ostajajo odločne v podpori Kijevu, kar po njenem mnenju dokazuje tudi nedavno sprejet sveženj pomoči v senatu v višini 60 milijard dolarjev, ki sicer še čaka na potrditev v predstavniškem domu.

Z državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu Damirjem Črnčcem sta se strinjala, da bi se morala začeti celostna rekonstrukcije države šele po dosegi trajnega miru. Pri čemer pa je treba po njenem prepričanju že sedaj vlagati v obnovo ključne infrastrukturo, kot so na primer bolnišnice in energetska infrastruktura. Črnčec je medtem izpostavil, da je “trenutno najbolj pomembna varnostna in vojaška podpora”.

Ukrajinski veleposlanik Andrij Taran je poudaril, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje zanesljive sisteme zračne obrambe. Zahvalil se je za vso dosedanjo podporo in pojasnil, da je Ukrajina od leta 2022 dobila 174 milijard dolarjev pomoči, od tega so je okoli 40 odstotkov porabili za vojsko.

Ob tem pa je izpostavil velik pomen podpore občin. Pred vojno je bilo povezanih okoli 20 ukrajinskih in slovenskih občin, sedaj jih je okoli 14. Je pa to sodelovanje po njegovem prepričanju učinkovito in zelo plodovito. (16. februar)

Frangež s predstavnikom Ese o napredku Slovenije na področju vesoljskih tehnologij

Ljubljana – Na neuradnem obisku v Sloveniji je bil v četrtek direktor za evropske, pravne in mednarodne zadeve Evropske vesoljske agencije (Esa) Eric Morel de Westgaver. Z državnim sekretarjem Matevžem Frangežem se je pogovarjal o nadaljnjih korakih na poti Slovenije k polnopravnemu članstvu v Esi in napredku Slovenije na področju vesoljskih tehnologij.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Frangež je predstavniku Ese potrdil interes Slovenije za pristop k polnopravnem članstvu. “Polnopravno članstvo Slovenije v Esi bo še povečalo prepoznavnost Slovenije v svetu in utrdilo položaj čedalje pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju,” je dejal.

Frangež je Morela de Westgaverja na sestanku seznanil tudi z napredkom slovenskega vesoljskega sektorja. Kot je poudaril, je Slovenija uspela v zadnjih letih zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednjih podjetij. Ta so med drugim uspela na področju razvoja inovativnih tehnologij, novih materialov in treh slovenskih satelitov, vključno s satelitom Trisat-R.

Morel de Westgaver je pojasnil, da je Slovenija prva od novih kandidatk za polnopravno članstvo, ki bo postopek pristopa k polnopravnemu članstvu izvedla po novih pravilih iz leta 2018. Postopek je dolgotrajnejši in vsebuje več faz kot prej.”Prošnja za polnopravno članstvo Slovenija v Esi je bila dobro sprejeta. Gre za formalen postopek, ki pa ni enostaven, saj vključuje soglasno odločitev vseh obstoječih članic,” je po srečanju povedal Morel de Westgaver. (15. februar)

Slovenija po deležu najnižjih plač na evropskem vrhu

Luxembourg – Slovenija ima letos osmo najvišjo minimalno plačo v EU, prav tako je na osmem mestu po minimalni plači, merjeni s standardom kupne moči. A hkrati ima – podatki so sicer za 2018 – daleč največji delež zaposlenih v EU, ki prejmejo manj kot 105 odstotkov minimalne plače, je razvidno iz podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.

Eurostat je nedavno objavil izračun deležev prejemnikov plač, nižjih od 105 odstotkov minimalne plače, a se podatki nanašajo na leto 2018. Povsem na vrhu lestvice EU se je znašla Slovenija, kjer manj od 105 odstotkov minimalne plače prejme 15,2 odstotka prebivalcev. Glede na to, da rast minimalne plače v Sloveniji ves čas prehiteva rast preostalih plač, je ta delež danes zelo verjetno še večji.

Sloveniji po podatkih iz leta 2018 sledita Bolgarija (14,1 odstotka) in Romunija (13,3 odstotka). Več kot deset odstotkov ta delež znaša še na Poljskem (12,1 odstotka) in v Franciji (11,6 odstotka).

Na drugi strani pa je ta delež najmanjši v Španiji (0,8 odstotka), Belgiji (0,9 odstotka), na Malti (1,8 odstotka), Češki (1,3 odstotka) in v Estoniji (3,6 odstotka). (17. februar)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.