Minister za infrastrukturo Kumer: V Sloveniji pozimi ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev s plinom

Bruselj – Slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer je po torkovem sprejetju odločitve ministrov EU za energetiko, na katerem so se dogovorili o zmanjšanju porabe plina, da v Sloveniji to zimo ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev s plinom. Da bi prišlo do motenj pri oskrbi s plinom, bi moralo iti veliko stvari narobe, je dejal.

Zaščiteni del dosega znaša približno 20 odstotkov, medtem ko gospodarstvo porabi več kot 70 odstotkov vsega zemeljskega plina v Sloveniji. Vlada se bo zavzemala predvsem za to, da bi se industrija sama organizirala in porabo omejila na prostovoljni osnovi, je povedal minister.

Slovenija je sicer po Kumrovih besedah zelo dobro povezana s sosednjimi državami in ima zaradi svoje majhnosti v primerjavi z Italijo, Hrvaško in Avstrijo najmanjši odjem plina. Slovenija je z Italijo že sklenila sporazum o solidarnostni dobavi plina z Italijo, predloga pa poslala tudi Avstriji in Hrvaški (26. julij)

Zunanja ministrica Fajon v Kijevu o nadaljnji podpori in pomoči Ukrajini

Kijev – Zunanja ministrica Tanja Fajon se je v sredo v Kijevu sestala z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, predsednikom vlade Denisom Šmihalom, županom Kijeva Vitalijem Kličkom in direktorjem ukrajinske agencije za investicije Sergijem Tsivkachem. Zagotovila je nadaljnjo podporo in pomoč Ukrajini, tako pri soočanju s posledicami ruske agresije kot na poti v EU.

“Slovenija ostaja prijateljica in podpornica Ukrajine in njenih prebivalcev, ki so pokazali veliko poguma,” je dejala Fajon in pri tem znova obsodila rusko agresijo, ki ogroža mednarodni red in mir. V Irpinu je obiskala tudi prizorišče pobojev nedolžnih ukrajinskih civilistov in jih najostreje obsodila, saj po njenih besedah predstavljajo hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, storilci pa ne smejo ostati nekaznovani. (27. julij)

Slovenija kot primer dobre prakse odkrivanja in zdravljenja hepatitisa

Ljubljana – Ob današnjem svetovnem dnevu hepatitisa je Slovenija po mnenju stroke primer dobre prakse odkrivanja in zdravljenja hepatitisa. Infektologinja Mojca Matičič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je se ob tem sklicuje na analizo WHO.

V Evropi so za zdaj odkrili le desetino okužb s hepatitisom B in četrtino okužb s hepatitisom C, šele tretjino okužb s hepatitisom C pa so pozdravili. Medtem so slovenski strokovnjaki odkrili več kot 80 odstotkov okuženih in jih dve tretjini že pozdravili. S strokovnjaki Evropskega centra za nalezljive bolezni ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno še dobrih 1000 neodkritih bolnikov s hepatitisom C.

Za razliko od številnih drugih držav namreč v Sloveniji zdravniki aktivno iščejo okužene in jih takoj ustrezno zdravijo, s tem pa preprečijo posledice, kot sta rak na jetrih in ciroza jeter, je poudarila Matičič. (28. julij)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.