Minister za infrastrukturo Kumer posvaril pred mehčanjem izhodišč pri omejevanju cen plina

Luxembourg – Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je na torkovem zasedanju energetskih ministrov EU v Luxembourgu posvaril pred mehčanjem izhodišč, ki so jih glede ukrepov za omejevanje cen plina konec minulega tedna določili voditelji EU. Slovenija se po njegovih besedah zavzema za to, da bi cene omejili tudi za dolgoročne produkte.

“Ključno je, da zajamemo celotno zimo, torej celoten sezonski čas,” je povedal. Slovenija pa si prizadeva, da bi zajeli tudi celotno leto 2023, saj bi tako imeli stabilne letne cene, je pojasnil. Dodal je, da bi špekulantom z vključitvijo dolgoročnih produktov obenem preprečili, da bi se s kratkoročnih preusmerili na dolgoročne.

Poleg tega se po Kumrovem mnenju Slovenija zavzema za to, da cene ne bi določali samo konec meseca za naslednji mesec, ampak da bi zajeli večje časovno obdobje preteklih končnih cen. Cenovni koridorji bi morali biti obenem različni za različne produkte.

Zadnji čas za dogovor o tem svežnju ukrepov je po ministrovih besedah 24. november, ko bo naslednje srečanje ministrov za energetiko. “Ne bi pa želel žrtvovati kakovosti za to, da bi dogovor dosegli kakšen teden prej,” je sklenil minister Kumer. (25. oktober)

Vlada: Vstop Hrvaške v schengen ima “načelno podporo” Slovenije

Ljubljana – “Vstopanje Hrvaške v schengen ima načelno podporo Slovenije in je v našem skupnem evropskem interesu,” so v sredo sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Napovedali so tudi, da bo Slovenija zavarovala nacionalne interese in da “se bodo dokončne odločitve sprejemale v državnem zboru”.

Arbitražna odločitev iz leta 2017, ki je določila potek meje med Slovenijo in Hrvaško, je za Slovenijo dokončna, so dodali. S tem so odgovorili na novinarska vprašanja, ali slovenska vlada res razmišlja, da bi Slovenija decembra ob odločanju Sveta EU glede vstopa Hrvaške v schengen sprejela enostransko izjavo, v kateri bi navedla, da Hrvaška z vstopom v schengen priznava arbitražno razsodbo o meji.

“Slovenska politika je primarno dolžna zavarovati nacionalne interese, zato se bodo dokončne odločitve sprejemale v DZ,” so sporočili iz Ukoma. Več podrobnosti, kaj naj bi to pomenilo, pa v sporočilu za javnost niso navedli.

Končna odločitev o vstopu Hrvaške mora biti sicer sprejeta s soglasjem vseh članic schengenskega območja. To naj bi se zgodilo na zasedanju ministrov EU za notranje zadeve v začetku decembra. Na mizi bodo imeli ministri tudi odločanje o vstopu Romunije in Bolgarije, kot opozarjajo viri v Bruslju, pa se lahko zaplete, če bo Svet EU o vseh treh odločal v paketu. Nizozemski parlament je namreč prejšnji teden vlado premierja Marka Rutteja pozval, naj vloži veto na pristop Romunije in Bolgarije. Slovenija naj bi se po sicer neuradnih informacijah zavzemala, da se o vstopu vseh treh odloča v paketu, medtem ko Hrvaška pospešeno lobira za ločeno odločanje, pri čemer viri v Bruslju napovedujejo, da bo uspešna. (26. oktober)

Ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh v Bruslju za aktivnejšo vlogo Slovenije na področju čipov

Bruselj – Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh se je v ponedeljek v Bruslju sestala z evropskim komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom in evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem. Z Bretonom sta govorila predvsem o aktivnejšem sodelovanju Slovenije na področju čipov v luči evropskega akta o čipih, ki ga je komisija predlagala februarja letos, Svet EU in Evropski parlament pa ga še obravnavata.

Ministrica je Bretonu predstavila željo Slovenije, da bi dejavneje sodelovala pri različnih aktivnostih na tem področju. Slovenija ima na področju čipov oziroma polprevodnikov relativno veliko strokovnjakov glede na število prebivalcev, z drugimi državami se sicer na področju proizvodnje ne more primerjati po kvantiteti, lahko pa se po kvaliteti, je pojasnila Stojmenova Duh.

Ministrica se je sestala tudi z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, s katerim sta govorila predvsem o tem, kako lahko digitalne tehnologije pomagajo pri reševanju različnih kriz, kot so požari in poplave. (24. oktober)

Vlada demantirala ruski tvit o umazani bombi

Ljubljana/Moskva – Vlada se je odzvala na nedavni tvit ruskega zunanjega ministrstva, v katerem je ob svarilu, da Ukrajina načrtuje umazano bombo, fotografija, ki izvira iz Slovenije. Vlada v treh sporočilih, ki jih je v torek objavila na Twitterju, poudarja, da so radioaktivni odpadki v Sloveniji varno shranjeni in se ne uporabljajo za umazane bombe.

Na eni od fotografij, ki jih je v ponedeljek objavilo rusko zunanje ministrstvo, so prozorne vreče z radioaktivnim materialom, na katerih je napis v slovenščini “radioaktivno”. Fotografija je last Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) iz leta 2010, je na Twitterju pojasnila vlada. Kot je še zapisala, so radioaktivni odpadki v Sloveniji varno shranjeni in pod nadzorom ter se ne uporabljajo za izdelavo umazanih bomb. (26. oktober)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.