Sloveniji do konca leta okoli 540 milijonov evrov iz evropskega sklada za okrevanje

Bruselj/Ljubljana – Evropska komisija je pozitivno ocenila drugi slovenski zahtevek za izplačilo iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. Slovenija bo tako predvidoma do konca leta prejela 541 milijonov evrov, od tega 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. Premier Robert Golob je v odzivu zapisal, da je to odlična novica.

Slovenija je izpolnila 44 mejnikov in ciljev, ki vključujejo ukrepe na področjih zelenega prehoda, digitalizacije gospodarstva in kulturne dediščine ter stanovanjske politike. Eden od mejnikov se nanaša tudi na zmanjšanje poplavne ogroženosti. Slovenija je pripravila načrt upravljanja tveganj za poplave.

Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je Slovenija doslej prejela 281 milijonov evrov. Ob upoštevanju drugega zahtevka za izplačilo je implementirala približno tretjino vseh predvidenih ukrepov iz svojega načrta, ki so opredeljeni v 205 mejnikih in ciljih.

“Slovenija dobro napreduje pri izvajanju načrta s pomembnimi reformami, kot so nov načrt za upravljanje tveganj za poplave, digitalizacija javnih storitev ter okrepitev domačih prometnih omrežij,” je ob potrditvi pozitivne ocene zapisala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

“Novih 541 milijonov evrov za Slovenijo je odlična novica,” pa je v sporočilu zapisal premier Golob. Veseli ga, da so sredstva načrta za okrevanje in odpornost namenjena predvsem večji protipoplavni varnosti Slovenije in naložbam v zeleni in digitalni prehod. (27. november)

Komisar Lenarčič pozval k povečanju dostave goriva v Gazo

Bruselj – Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je pozval k povečani dostavi goriva v Gazo in pri tem opozoril, da izraelska omejitev goriva ovira izvajanje humanitarne pomoči. Spomnil je tudi, da resolucija Varnostnega sveta ZN od vseh strani zahteva neoviran dostop za humanitarno pomoč na območje.

“Pozivamo k povečanju dobave goriva za območje (Gaze),” je dejal Lenarčič in poudaril, da bi moral humanitarni dostop temeljiti na potrebah, in ne na omejitvah. Ob tem je izrazil upanje, da bo prišlo do daljše prekinitve ognja v vojni med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas.

Po njegovih besedah se dostava pomoči v Gazo sooča z dvema ozkima grloma. Tovornjaki, ki so vstopali v Gazo prek mejnega prehoda Rafa – edinega prehoda med palestinsko enklavo in Egiptom, so morali opraviti varnostni pregled na točki, oddaljeni 90 minut vožnje. Druga težava pa je, da Izrael dovoli le omejene količine goriva v Gazo, ki “še vedno ne zadoščajo za potrebe” v enklavi.

Bruselj poziva k večji zmogljivosti pregledov tovornjakov in dovoljenju za dostavo večjih količin goriva v Gazo.

Lenarčič je tudi poudaril, da je resolucija Varnostnega sveta ZN s 16. novembra zavezujoča za vse strani in od njih zahteva, da omogočijo “neoviran dostop” za hrano, vodo, zdravila, gorivo in druge potrebne pripomočke za Gazo. Ob tem je pripomnil, da Hamas ali, kot kaže, Izrael ne spoštujeta mednarodnega humanitarnega prava. (28. november)

Ministrica Fajon za krepitev sodelovanja med EU in Arabsko ligo

Barcelona – Zunanja ministrica Tanja Fajon in njen portugalski kolega Joao Gomes Cravinho sta se ob robu regionalnega foruma Unije za Sredozemlje v Barceloni sestala z generalnim sekretarjem Arabske lige Ahmedom Abulom Gejtom. Razpravljali so o rešitvi dveh držav, ministrica pa je izpostavila potrebo po krepitvi sodelovanja med EU in Arabsko ligo.

Fajon je na forumu zunanjih ministrov Unije za Sredozemlje sicer znova pozvala k premirju in izpustitvi vseh talcev, ki jih je v začetku oktobra zajelo skrajno palestinsko gibanje Hamas.

“Smo v kritičnem trenutku. Razmere v Gazi so grozljive. 7. oktober je bil pretresljiv dan za vse. Od tistega dne sta vsako uro ubiti dve materi. Vsakih deset minut pa umre en otrok. To je strašljiva statistika, ki kliče po ostri obsodbi kršitev mednarodnega humanitarnega prava in zahteva premirje. Naša primarna naloga mora biti zaščita civilistov,” je poudarila. (27. november)

Pristojni ministri z dogovorom o vzpostavitvi evropske kartice za invalide

Bruselj – Ministri držav članic EU, pristojni za socialne zadeve, so dosegli dogovor o vzpostavitvi evropske kartice ugodnosti za invalide, ki bi tem po vsej EU omogočila dostop do posebnih ugodnosti.

Cilj predloga direktive, ki ga je Evropska komisija predstavila v začetku septembra, je, da bi imeli invalidi med kratkotrajnim bivanjem v drugih članicah enakovreden dostop do posebnih pogojev ali ugodnosti pri ponudnikih javnih in zasebnih storitev kot invalidni prebivalci teh držav. Gre na primer za javni promet, kulturne prireditve, muzeje ter centre za sprostitev in športne dejavnosti.

Države članice se v sprejetem stališču zavzemajo za to, da bi lahko enake ukrepe izvajale tudi v primeru bivanja, daljšega od treh mesecev, so navedli na Svetu EU.

Začetki Evropske kartice ugodnosti za invalide segajo v leto 2016, ko je Slovenija skupaj z Belgijo, Ciprom, Estonijo, Finsko, Italijo, Malto in Romunijo pristopila k pilotnemu projektu, ki je trajal 18 mesecev. Kartice lahko invalidi v teh državah še naprej uporabljajo oziroma pridobijo.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v Bruslju poudaril, da ima Slovenija “zelo pozitivne izkušnje” s kartico ugodnosti za invalide.

Zdaj se bo Svet EU o predlogu direktive pogajal še z Evropskim parlamentom. (27. november)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih, sredah in četrtkih.