Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Ljubljana – Slovenski parlament je po skoraj dveh letih usklajevanj potrdil podnebni zakon, ki v slovensko zakonodajo prenaša več evropskih direktiv na tem področju. Med drugim določa, da bo Slovenija podnebno nevtralnost dosegla do leta 2045.
Cilj zakona, ki je v 90-članskem državnem zboru prejel podporo 51 poslancev, je po besedah slovenskega ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov.
“Gre za prvi sistemski zakon, ki naslavlja podnebne spremembe v najširšem možnem pomenu,” je poudaril.
Slovenija bo lahko na podlagi zakona prvič začela črpati sredstva za socialni podnebni sklad, ki bo v celoti namenjen ljudem in za katerega na ministrstvu že pripravljajo prve vsebine. Zaradi zakona bo lahko država sistematično pristopila tudi k pripravi strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. Zakon na sistemski ravni uvaja tudi oceno tveganj za vse sektorje in pripravo regionalnih akcijskih načrtov za spopadanje z izzivi podnebnih sprememb.
Poleg tega prinaša ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorju stavb in prometa, ki se uveljavlja v celotni EU, ter izvajanje sistema za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov. Omogočil bo izvajanje evropskega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM).
Koalicijska stranka Levica je sicer izrazila razočaranje, da je bilo precej progresivnih vsebin, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva – k temur so ves čas pozivali tudi nevladniki – izvzetih iz zakona. Kljub temu so tudi njeni poslanci podprli zakon.
“Menimo, da je ta zakon v danem trenutku kar najbolj uravnotežen. Menim, da smo nekje na treh četrtinah, ne na polovici,” je v odzivu na kritike dejal minister Kumer. (15. julij)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.