Bruselj: Slovenski proračunski načrt za 2024 v skladu s priporočili Sveta EU

Bruselj/Ljubljana – Osnutek načrta proračuna za leto 2024, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala sredi oktobra, je v skladu z julija podanimi priporočili Sveta EU, v ta teden objavljeni oceni ugotavlja Evropska komisija. Glede razlik med proračunskimi ocenami Bruslja in fiskalnega sveta je minister za finance Klemen Boštjančič pojasnil, da je to posledica različnih metodologij.

Med priporočili, ki jih je komisija podala konec maja, Svet EU pa jih je potrdil julija, je bila omejitev nominalne rasti neto javnofinančnih odhodkov v letu 2024 na največ 5,5 odstotka. Glede na jesensko gospodarsko napoved komisije, objavljeno pretekli teden, se bodo neto javnofinančni odhodki v prihodnjem letu povečali za 2,9 odstotka, kar je v skladu s priporočilom, pojasnjujejo v Bruslju.

Slovenija je upoštevala tudi priporočilo, da je treba postopoma odpraviti javnofinančne ukrepe, namenjene podpori gospodinjstev in podjetij pri soočanju z energetsko draginjo, še ugotavljajo.

Ocena komisije se precej razlikuje od ocene fiskalnega sveta, ki je zelo kritičen so proračunskih dokumentov. To je po besedah ministra Boštjančiča posledica metodoloških razlik. Evropska komisija in vlada ukrepov za spopad s posledicami koronske krize in za blažitev energetske krize ter draginje, ki so sicer začasne in enkratne narave, zaradi dogovora na ravni EU v luči veljavnosti odstopne klavzule od fiskalnih pravil ne upoštevata kot enkratne izdatke in jih vključujeta v oceno strukturnega primanjkljaja ter rasti izdatkov. Fiskalni svet jih medtem upošteva kot enkratne izdatke. (22. november)

Evropski parlament zavrnil predlog za prepolovitev uporabe pesticidov do leta 2030

Strasbourg –  Evropski parlament je zavrnil predlog Evropske komisije za zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030. S tem se je najverjetneje zaključila obravnava predloga v tem zakonodajnem obdobju.

Evropska komisija je junija lani predstavila predlog zakonodaje za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030. Nove omejitve bi po prepričanju Bruslja zmanjšale okoljski odtis v prehranskem sistemu EU, zaščitile zdravje in dobro počutje ljudi ter pomagale ublažiti gospodarske izgube, do katerih prihaja zaradi vse slabšega zdravja tal.

Evropski poslanci so sicer z dopolnili spremenili predlog komisije, a ga z 299 glasovi proti in 207 glasovi za na koncu zavrnili. Obenem so zavrnili pobudo, da se predlog vrne na pristojni odbor, s čimer se je pot tega zakonodajnega predloga v tem mandatu najverjetneje končala.

“Danes proslavljamo zmago zdrave kmečke pameti v Evropskem parlamentu, ki je prepričljivo sprejel razumno odločitev in praktično pokopal škodljivi predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov ter Evropski komisiji, pa tudi odboru ENVI v Evropskem parlamentu in poročevalki Sarah Wiener sporočil, da ga evropski poslanci večinsko zavračamo,” je ob tem zapisal slovenski evroposlanec Franc Bogovič (EPP/SLS). (22. november)

Komisija predstavila okvir za boljše spremljanje stanja gozdov

Bruselj – Evropska komisija je predstavila predlog zakonodaje, s katerim želi izboljšati spremljanje stanja gozdov v EU. Boljše spremljanje bo po mnenju Bruslja povečalo odpornost gozdov na grožnje, kot so požari in suše. Poročilo kaže, da je lani v EU pogorelo skoraj 900.000 hektarjev naravnih površin.

Predlagani okvir za spremljanje stanja gozdov bo omogočil zbiranje in deljenje pravočasnih in primerljivih podatkov. Po besedah evropskega komisarja za okolje Virginijusa Sinkevičiusa bo komisija skrbela za zbiranje standardiziranih podatkov z opazovanjem Zemlje, ki bodo članicam na razpolago brezplačno. Drugi steber pa bodo predstavljali podatki, ki jih bodo zbirale in nato med seboj delile članice.

Z boljšim spremljanjem želi komisija okrepiti odpornost evropskih gozdov na grožnje, kot so suše, požari in napadi škodljivcev, ki se s podnebnimi spremembami še krepijo.

Letno poročilo o gozdnih požarih v Evropi, Bližnjem vzhodu in severni Afriki za leto 2022 sicer kaže, da je v EU pogorelo skoraj 900.000 hektarjev površin, kar pomeni da je bilo lansko leto drugo najhujše od začetka zbiranja podatkov leta 2000.

Lani je največji požar doslej prizadel tudi Slovenijo. Na goriškem Krasu je silovit požar v 17 dneh zajel 3700 hektarjev površin. Skupno pa je v Sloveniji lani pogorelo nekaj več 4058 hektarjev, je razvidno iz poročila. (22. november)

Bivši predsednik Pahor ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana

Ljubljana – Bivši predsednik republike Borut Pahor je nedavno ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Na novinarski konferenci ob izdaji svoje knjige v Ljubljani je povedal, da je zavod nastal kot odgovor na potrebe, ki jih je zaznal kot predsednik vlade in republike skozi svoje politične izkušnje z regijo, v kateri je spletel številne vezi.

Gre za to, da “imamo Slovenci, tudi jaz skozi moje neposredno delo predsednika vlade in predsednika republike, od urejanja odnosov s Hrvaško, umiritve in urejanja odnosov s Srbijo, predvsem preko pobude Brdo Brioni vseh 13 let, nek vpogled v nerazumevanje mednarodne skupnosti, kaj in kako se dogaja na Zahodnem Balkanu,” je dejal.

Izpostavil je, da ima v regiji povsod prijatelje ter odprta vrata med vsemi narodi in državami. Kot slovenski politični voditelj, ki se je umaknil iz javnega življenja, pa ima ne samo pravico ampak dolžnost, da to dediščino nadaljuje.

Pojasnil je, da bo ta zasebni zavod, ki ga je ustanovil, tudi vodil in da se mu bo zelo posvetil. Zavod bo imel prostore v sedanji pisarni bivšega predsednika republike v Ljubljani, da pa morajo za začetek delovanja zbrati dovolj donacij. (21. november)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih, sredah in četrtkih.