de flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by dpa.

Luxemburg (dpa) – Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex je po sodbi Sodišča Evropske unije (SEU) odgovorna za kršitve temeljnih pravic pri deportacijah. Frontex je po pravu EU dolžan pri tako imenovanih vračanjih varovati temeljne pravice prosilcev za azil, so zapisale sodnice in sodniki v Luxemburgu. Sem sodi tudi preverjanje, ali za vse prizadete v takšnih akcijah obstajajo odločbe o vrnitvi.

Zdaj mora Splošno sodišče Evropske unije – instanca pod SEU – ponovno obravnavati odškodninsko tožbo družine sirskih Kurdov. Starša s štirimi otroki so le nekaj dni po prihodu na grški otok v okviru vračanja, ki ga je usklajeval Frontex, z letalom poslali v Turčijo – čeprav so izjavili, da želijo zaprositi za azil. Kasneje je družina iz strahu pred deportacijo v Sirijo pobegnila v Irak.

Odškodninska tožba je bila na prvi stopnji zavrnjena

Prizadeti so v vračanju videli nezakonito zavrnitev vstopa in od Frontexa zahtevali odškodnino v višini skoraj 140.000 evrov. Splošno sodišče Evropske unije je tožbo družine leta 2023 zavrnilo. Utemeljilo je, da ni bilo neposredne povezave med morebitnim napačnim ravnanjem Frontexa in zatrjevano škodo.

SEU meni, da sodišče vloge agencije pri vračanju ni pravilno ocenilo: neupravičeno je izhajalo iz tega, da Frontex državam članicam nudi zgolj tehnično in operativno podporo, ne da bi moral preverjati, ali obstaja odločba o vrnitvi. Poleg tega je sodišče poudarilo, da se morebitnih kršitev temeljnih pravic ne more pripisati zgolj državi članici – v tem primeru Grčiji. V poštev pride tudi odgovornost Frontexa.

Sodišče EU mora poleg tega ponovno obravnavati še eno odškodninsko tožbo proti Frontexu. SEU je v drugi odločbi zadevo Sirca vrnil v ponovno odločanje; ta trdi, da je bil žrtev nezakonitega potiskanja čez mejo. Od agencije za mejno in obalno stražo zahteva 500.000 evrov. Njegova tožba je bila prej zavrnjena z obrazložitvijo, da škode ni dokazal. Sodišče je odločilo, da bi moralo prvostopenjsko sodišče v tem primeru sprejeti ukrepe, da bi od Frontexa pridobilo vse relevantne in njemu razpoložljive informacije. (18. december)