Notranja ministrica Tatjana Bobnar je prepričana, da je slovenska policija pripravljena na vstop Hrvaške v schengensko območje. Glede akcijskega načrta za upravljanje naraščajočih migracij na Zahodnem Balkanu pa je poudarila, da je pomembna predvsem izvedba. Slovenija se je oktobra soočila z najnižjo proizvodnjo elektrike v zadnjih 19 letih, zato se je uvozna odvisnost močno povečala.
V Sloveniji so razmere na področju energetike po mnenju predsednika vlade Roberta Goloba kljub bojaznim pred jesensko-zimskim obdobjem predvidljive. Golob zagotavlja, da bo energije dovolj, cene pa ostajajo regulirane in predvidljive. Po nekaj več kot enomesečnem remontu so v omrežje znova priključili nuklearno elektrarno v Krškem, slovenski veletrgovec s plinom Geoplin pa naj bi prihodnji teden podpisal pogodbo o nakupu plina v Alžiriji.
Praznični teden v Sloveniji ni prinesel večjih novosti. Država je najbolj ranljivim posameznikom in družinam izplačala energetski dodatek, s katerim jim želi olajšati finančno stisko zaradi podražitve energentov. Vlada je na podlagi skupne evropske odločitve napovedala samodejno podaljšanje začasne zaščite za begunce iz Ukrajine do marca 2024.
Odločitev Evropske centralne banke (ECB) o zvišanju vseh treh ključnih obrestnih mer je po mnenju guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta odločen korak v smeri normalizacije denarne politike. Vlada je zamejila končno ceno toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja na plin, ukrepe glede energetske draginje za gospodarstvo pa naj bi sprejela nekje do 10. novembra. Iran je uvedel sankcije tudi proti slovenskemu poslancu Evropskega parlamenta Milanu Zveru (EPP/SDS), ki jih je označil za “absurden odziv iranskega režima”.
Izhodišča, ki so jih glede ukrepov za omejevanje cen plina konec minulega tedna določili voditelji EU, se po mnenju slovenskega ministra za infrastrukturo Bojana Kumra v nadaljnjih usklajevanjih ne smejo mehčati, cene plina pa bi morali omejiti na daljši rok in s tem zagotoviti dodatno stabilnost. Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengen, a pri tem opozarja na dokončnost arbitražne razsodbe o meji med državama iz leta 2017, ki je Zagreb sicer ne priznava.