Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v uniji je slovenska politika na splošno pozdravila, a ostajajo tudi odprta vprašanja, kjer so bila pričakovana konkretnejša pojasnila. Vrh Brdo-Brioni, ki ga je gostila Slovenija in so se ga udeležili voditelji držav Zahodnega Balkana, se je končal brez sklepne deklaracije. Slovenija je sprejela nov zakonski sveženj za boj z energetsko draginjo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo Evropska komisija v luči naraščajočih cen elektrike predlagala izredni poseg na trg energentov. O tem bodo v petek razpravljali tudi ministri EU, pristojni za energetiko. Za slovensko gospodarstvo in vlado je ključna omejitev cen elektrike iz virov, ki niso vezani na plin.
Skokovita rast cen energentov, predvsem plina in elektrike, ki je povezana tudi s špekulativnimi nakupi, od Evropske unije terja učinkovit odziv. O pobudi za ukrepanje na evropski ravni sta se v Parizu konec prejšnjega tedna pogovarjala slovenski premier Robert Golob in francoski predsednik Emmanuel Macron.
Z letošnjega osrednjega zunanjepolitičnega dogodka, Blejskega strateškega foruma (BSF), ki ga je Slovenija gostila v začetku tedna, so prišla pomembna sporočila: EU bo enotno podpirala Ukrajino v boju proti ruski agresiji, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala strukturno reformo trga elektrike, v EU pa se vse bolj krepi pripravljenost za širitev na Zahodni Balkan.
Pred prihajajočo jesenjo in zimo so ukrepi za ublažitev visokih cen energentov eden ključnih izzivov za slovensko vlado. Državni zbor je sprejel zakon o znižanju davka na dodano vrednost na več energentov, vlada pa napoveduje nov sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu. Slovenija, ki končnega stališča sicer še ni oblikovala, po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon ni naklonjena omejevanju turističnih vizumov za Ruse.