Fajon in Tajani za reševanje vprašanja nezakonitih migracij na ravni EU

Ljubljana – Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in njen italijanski kolega Antonio Tajani, ki se je v petek mudil v Sloveniji, sta se zavezala k nadaljnjemu sodelovanju med Slovenijo in Italijo glede nezakonitih migracij. Kot sta povedala po srečanju, se strinjata, da bi morali to vprašanje rešiti na ravni Evropske unije.

V ospredju pogovorov Fajonove in Tajanija so bili poleg dvostranskih odnosov predvsem migracije ter razmere na Zahodnem Balkanu, gosta iz Italije pa sta sprejela tudi premier Robert Golob in predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Fajon je poudarila, da Slovenija in Italija glede migracij že dobro sodelujeta, tudi z mešanimi policijskimi patruljami na meji, iščejo pa tudi možnosti, kako bi Italija, Slovenija in Hrvaška skupaj zavarovale zunanjo schengensko mejo. O tem bodo govorili na tristranskem srečanju, ki bo predvidoma še pred poletjem v Rimu.

Da Ljubljana in Rim dobro sodelujeta glede migracij, se je strinjal tudi Tajani. “A naša prizadevanja ne bodo zadostovala, če ne bo prizadevanj na ravni celotne EU,” je opozoril. Vprašanje migracij je po njegovi oceni mogoče rešiti, če bo zagotovljena stabilnost na Zahodnem Balkana. Ministra sta se zato zavezala k podpori državam Zahodnega Balkana na poti v EU.

Fajon in Tajani sta se tudi strinjala, da obstaja velik interes za krepitev gospodarskega sodelovanja, zlasti na področju turizma. Fajon je Tajanija tudi seznanila z željo slovenske manjšine v Italiji po zastopstvu na deželni in državni ravni. (17. marec)

Vlada sprejela izhodišča za popravke načrta za okrevanje in odpornost

Ljubljana – Vlada je v četrtek potrdila okvirni seznam ukrepov, ki jih bo zaradi zmanjšanja razpoložljivih nepovratnih sredstev umaknila iz načrta za okrevanje in odpornost. Gre za projekte v skupni višini 286 milijonov evrov in če bo vlada ocenila, da so pomembni za okrevanje Slovenije, bo zanje iskala možnosti za financiranje iz drugih virov. Kot možen vir vidijo sredstva evropske kohezijske politike programskega obdobja 2021-2027.

Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija iz mehanizma za okrevanje in odpornost do konca leta 2026 ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev koristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde evrov, kot je bilo predvideno ob potrditvi načrta julija 2021.

Za razliko v višini 286 milijonov evrov, ki je posledica bolj ugodnih gospodarskih gibanj, mora država prilagoditi načrt za okrevanje in odpornost. V trenutni različici slovenskega načrta je zapisanih 34 reform in 52 naložb na štirih področjih, to so zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost. Vlada bo načrt za okrevanje in odpornost dopolnila z ukrepi za uresničitev evropskega načrta RePowerEU

Na podlagi danes sprejetih izhodišč bo vlada nadaljevala pogovore s predstavniki Evropske komisije in drugimi deležniki. To bo lahko vplivalo na končno vsebino predloga prilagoditve načrta, ki ga bo vlada po zaključku usklajevanj posredovala v formalno potrditev Evropski komisiji. (16. marec)

Bruselj odobril slovensko shemo pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje

Bruselj – Evropska komisija je odobrila 650 milijonov evrov vredno slovensko shemo državne pomoči za podporo podjetjem, ki se soočajo z višjimi stroški energije zaradi ruske vojne proti Ukrajini. Komisija je ugotovila, da je shema skladna s pogoji, določenimi v začasnem okviru za ukrepe državne pomoči, so v četrtek sporočili iz Bruslja.

“Odobrena shema v višini 650 milijonov evrov bo Sloveniji omogočila ublažiti vpliv sedanje krize na podjetja, ki se soočajo z višjimi stroški energije, hkrati pa bo omejila morebitno izkrivljanje konkurence na enotnem trgu,” je dejala evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Shema je bila odobrena v skladu z začasnim okvirom za krizne razmere in prehod na področju državne pomoči, ki ga je komisija sprejela 9. marca.

Začasni ukrep pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje predvideva pet vrst pomoči, ki se razlikujejo predvsem v odstotku sofinanciranja upravičenih stroškov in najvišji višini subvencije na upravičenca. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki, gospodarska interesna združenja, zadruge, gospodarske zbornice, sindikati, zasebna društva in zasebni zavodi bodo ob izpolnjevanju pogojev lahko prejeli subvencijo za stroške nakupa električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare. Do roka je bilo posredovanih 1980 vlog, njihova skupna vrednost je dosegla 399,5 milijona evrov. (16. marec)

Slovenija se strinja s cilji Bruslja glede surovin in čistih tehnologij

Bruselj/Ljubljana – Slovenija se načeloma strinja s cilji predlogov o čistih tehnologijah in kritičnih surovinah, ki jih je prejšnji četrtek predstavila Evropska komisija. Podpira napore, da se na ravni EU vzpostavi okvir, ki bo omogočal podporo zelenemu prehodu vseh industrijskih panog, so v prvem odzivu zapisali na gospodarskem ministrstvu.

Poudarili so pomen enakih pogojev v EU in na globalni ravni za nadaljnji razvoj in krepitev proizvodnje okolju prijaznih tehnologij, ki bodo morale biti čim bolj dostopne za evropsko industrijo. Slovenija sicer močno podpira ambicijo EU, da postane prvo brezogljično gospodarstvo na svetu. “Poudarjamo pa, da je za to ob zagotovitvi lastnih kapacitet za proizvodnjo čistih tehnologij za brezemisijsko preskrbo z energijo potrebna tudi celovita energetska, snovna, tehnološka in inovacijska transformacija gospodarstva,” so zapisali.

Evropska komisija je predstavila predlog akta o industriji z ničelnimi izpusti, s katerim želi spodbuditi proizvodnjo teh okolju prijaznih tehnologij v EU. Z aktom želijo doseči, da bi bilo leta 2030 v EU proizvedenih najmanj 40 odstotkov potrebnih čistih tehnologij. Predlog akta o kritičnih surovinah pa je namenjen povečanju izkopavanja, predelave in recikliranja kritičnih surovin v EU, kar bi prispevalo k varni in trajnostni oskrbi unije z njimi. (16. marec)

Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.